Milan, ki je izgubil nekdanji sijaj, je Genoo premagal z 1:0. Devet minut po vstopu je 18-letni branilec iz Kaple na Kozjaku nastavljal "ofsajd zanko", ki sta jo ob pomoči sodnikov izigrala Abate in Emanuelson, zadnji pa je kot na pladnju serviral žogo strelcu El Shaarawyju. Krajnc, ki je kapetan mlade ekipe, je bil izjemno vesel, ker je nepričakovano dobil priložnost še v članskem moštvu. V predlanski sezoni je igral še za Maribor in postal najmlajši igralec z nastopom v Prvi ligi. Klic tujine je bil premočan in s 16 leti se je z očetom preselil v Genovo. Oba ugotavljata, da je bila odločitev pravilna, saj so pri novem klubu poskrbeli za vsako malenkost.

Pri 18 letih ste že zaigrali na tekmi italijanskega prvenstva. Kako ste doživeli ta debi?
Fenomenalno! Zahvaljujem se trenerju za priložnost. Odkrito povedano: nisem pričakoval, da bom dobil priložnost. Imel sem dva treninga s člansko ekipo. Luigi Delneri mi je v drugem polčasu rekel: pojdi na ogrevanje. Ker se je Emiliano Moretti poškodoval in sta bila na voljo le dva branilca, sem bil dve ali tri minute kasneje že na zelenici San Sira. Za tremo ni bilo časa, saj je vse potekalo zelo hitro. Ko je Milan izvajal kot in sem žogo odbil z glavo, mi je trener rekel: samo tako naprej, brez strahu. Takrat sem se otresel še zadnje negotovosti.
Zaigrali ste na položaju levega bočnega, čeprav ste osrednji branilec. Je to predstavljalo težavo?
Ne. Dobro vem, kaj moraš delati tudi na tem mestu. Jasno, glavno je, da braniš gol. Trener mi je rekel: si centralni branilec, a poskušaj igrati tako, kot znaš, s soigralci si pomagajte.

Izgubili ste z 1:0. V 77. minuti je padel odločilni gol, vendar po sporni akciji, saj je dišalo po prepovedanem položaju. Bi lahko posredovali bolje?
Delneri je rekel, da bi lahko bolje zaprl prostor in stopil malo bolj k Andreasu Granqvistu, on pa bi moral biti pol metra naprej, da bi sodnik določil prepovedani položaj. Tako pa ni bilo povsem jasno, ali je šlo za 'ofsajd' ali ne. Sodnik se je pač odločil, da ga ni bilo.
Najbrž je štadion San Siro nekaj posebnega, kajne?
Lepšega debija si ne bi mogel zaželeti. Stadion sicer ni bil poln, a vzdušje je bilo enkratno, navijači so vso tekmo glasno navijali. Ob meni sta bila na klopi še dva igralca iz druge ekipe (Primavere) in sta rekla: če samo minuto igraš, je to to. Jaz sem igral 25 minut in zdi se mi velika stvar. San Siro je nekaj več. Tam se kar izgubiš, ko prideš po predorih od garderobe do igrišča. Za to porabiš tri minute. Sediš kot v kinu, sedeži so ogrevani, travnata površina je odlična. Kot tepih. Žoga ne odskakuje.
Po devetih tekmah letošnje Serie A ima vaša ekipe devet točk. Je cilj zgolj obstati v ligi?
Da. Do polovice sezone želimo osvojiti kakih 20 točk, to bi bilo super, ker matematično je 40 točk po navadi na koncu dovolj za obstanek v Serie A.
Kaj pa vaši osebni cilji?
Osnovni cilj je bil, da debitiram, in to mi je hitro uspelo. Do konca sezone je še več kot pol leta, nimam se česa bati, samo delati je treba.

Kako trdo pa delate? Koliko trenirate?
Od ponedeljka do petka imam popoldne treninge ob 15. uri, občasno s člansko, občasno z mladinsko ekipo. Ob tem treniram še zjutraj. V ponedeljek, torek in sredo imam kondicijo. S kondicijskim trenerjem delam šprinte, vaje za moč ... Imam tudi dve masaži na teden.
Verjetno ste zelo zadovoljni tudi s svojo vlogo v drugi ekipi?
Med pripravami je prišel novi trener. Videl je, da sem dobro pripravljen in mi res zaupa. Ob tem mi je dal tudi kapetanski trak. Veliko mi pomaga.
Zelo mladi ste šli v tujino - s 16 leti. Se vam ne zdi, da malo prekmalu?
Ne, pravi čas. Tako sem se odločil, to sem hotel. Zdaj vidim, da sem zelo napredoval, zlasti v taktiki.
Z vami je tudi oče. Ste se hitro navadili na novo okolje, že znate italijansko?
Razumem vse, pri govoru mi pa še kaj zmanjka. V Genovo sem prišel mladoleten, zato je moral biti ob meni eden od staršev. Gotovo je veliko boljše, ker je z menoj oče. Imava stanovanje, počutim sem svobodnega, štadion je le dve minuti oddaljen z avtom.
Imate že vozniški izpit?
Prav pred enim mesecem sem ga naredil.

Ste si takoj kupili avto?
Ne, vozim očetovega.
Pred kratkim ste podaljšali pogodbo z Genoo. Očitno je klub zelo zadovoljen z vašimi predstavami ...
Začetek sezone je bil odličen in bilo je že nekaj povpraševanja, tako da smo se hitro zmenili in sem dobil tudi višjo plačo.
Člana Genoe sta tudi Lazarević in Birsa, vendar sta posojena v drug klub. Zdaj ste edini Slovenec. S kom se največ družite?
Seveda bi si želel, če bi bil še kakšen Slovenec v klubu, ampak tudi tako imam dobro družbo. Največ sem skupaj s hrvaškim igralcem Stefanom Simićem.
Fifa je v ponedeljek objavila nominirance za nagrado zlata žoga. Za koga bi vi glasovali?
Za Lionela Messija. Po mojem si najbolj zasluži nagrado glede na vse zadetke, ki jih je dosegel v lanski in letošnji sezoni. Poleg tega sem navijač Barcelone in tudi to je eden od vzrokov, da navijam za Messija.

Lani ste bili pred predstopom iz Maribora v Genoo tudi v Londonu na preizkušnji pri Chelseaju, vendar zaradi sumljivega dogajanja v ozadju, ko so se nekateri ljudje izdajali za vaše agente, prestopa ni bilo. Je še kaj grenkega priokusa?
Ne glede na vse, kar se je dogajalo, ni več nobenega grenkega priokusa. To je bilo pač nekaj, kar so nekateri nameravali izkoristiti, ampak jim ni uspelo. V vsaki slabi stvari pa je tudi nekaj dobrega.

Vedno ste bili pridni v šoli in na vožnjo v Maribor jemali s seboj zvezke, da ste se po poti učili. Ob prestopu v Genoo ste rekli, da boste šolo delali na daljavo. Je ta načrt uspel?
Lansko leto je še nekako šlo, ampak zaradi vseh obveznosti tega žal nisem več zmogel tako, kot bi si želel. Verjetno sem bom prepisal na drugo šolo. Vsekakor nočem, da bi bil brez izobrazbe.

Spregledani usodni prepovedani položaj ob debiju Krajnca