Morda bo prvo priložnost dobil na kakšni prijateljski tekmi v prihodnjih dveh tednih, ko bo Prva liga Telemach mirovala zaradi reprezentančne akcije v Katarju. Nato bo do 21. maja sledilo še osem krogov.

Za Olimpijo je 23-letni Elšnik zadnjič igral 7. novembra v Kidričevem, ko je v 94. minuti nesrečno dosegel avtogol in omogočil zmago Aluminiju, klubu, v katerem je bil vzgojen.

Štiri dni pozneje je v Trnavi s klopi spremljal remi slovenske reprezentance proti Slovaški v kvalifikacijah za SP, nato pa si je na zadnjem treningu pred domačim srečanjem proti Cipru huje poškodoval adduktor svoje boljše leve noge.

Z njim smo se pogovarjali prejšnji petek, ko je bil v Tivoliju gost na hokejski tekmi SŽ Olimpije in Beljaka v četrtfinalu Lige IceHL.

Za spremembo smo vas tokrat ujeli ob ledu. Kako vam je všeč hokej, ga redno spremljate?
Nikoli ga nisem igral, sem pa bil že večkrat navijač na tekmah slovenske reprezentance. Spremljal sem tudi tekme Anžeta Kopitarja, ko se je Los Angeles boril za Stanleyjev pokal. Bil sem še otrok in sredi noči sem vstajal in gledal prenose tekem. Igra mi je zelo všeč. V Tivoliju je imenitno vzdušje, vesel sem, da sem si s soigralci lahko ogledal tekmo končnice Lige IceHL. Skupaj nas je bilo okoli 15. Hokejski in nogometni klub sodelujeta, vodstvo SŽ Olimpije nas je povabilo na tekmo. Prav je, da različni klubi v Ljubljani sodelujemo. Ker sem kapetan, so me prosili, da bi vrgel prvi plošček. Bil sem kar malo presenečen, v čast mi je.

Na Štajerskem, od koder ste doma, je zelo priljubljen tudi Jan Muršak.
Oba imata odlične kariere, je pa Kopitar seveda največji zvezdnik, pravi idol za mlade igralce. Tudi v svetu nekaj pomeni.

Pojdimo k nogometu. Kako ste zadovoljni z dozdajšnjimi predstavami vaših soigralcev v spomladanskem delu prvenstva? Olimpiji ne gre vse po načrtih.
Ni lahko gledati tekem s tribune in malce težje je na takšen način objektivno ocenjevati. Ko si na terenu, je čisto drugačen občutek. Najpomembneje je, da bomo blizu vodilnim do konca prvenstva, pred nami je še četrtina prvenstva. Zaostanek petih točk še ni velik in ni čas za paniko. Imamo še možnosti za naslov. Z vsako ekipo bomo igrali še enkrat. Če dobimo derbi v Mariboru (9. aprila, op. a.), smo znova zraven. Nekaj stvari bo treba zagotovo izboljšati. Naslov osvoji ekipa, ki je najbolj konstantna. Velike tekme po navadi dobro odigramo, spodrsljaje si privoščimo z ekipami iz spodnjega dela lestvice.

Kje so glavni razlogi za te spodrsljaje? Tekme z ekipami, ki se borijo za obstanek ali pa so na sredini lestvice, velikokrat odločajo prvenstva. Brava niste v tej sezoni še niti enkrat premagali. Proti Radomljam ste izgubili doma, proti Aluminiju pa v Kidričevem.
Težko je igrati na gostovanju proti tem ekipam. Zelo težko je odnesti tri točke iz Kidričevega, prav tako iz Šiške. Tudi v Domžalah včasih ni najboljše igrišče, tam igrajo še Radomlje. Aluminij smo pred kratkim doma premagali s 6:0, a v Kidričevem nikoli ne bi bilo 6:0. Bila bi veliko težja tekma. Na ta gostovanja je treba oditi z drugačnim pristopom. To je boj, na trdo, ne smeš umirati v lepoti, saj igrišče ne dopušča idealnih podaj. Velikokrat smo se že ušteli na teh tekmah, saj nikoli ne "pretepemo" tekmeca in na silo zmagamo, temveč želimo odigrati lepo in kombinatorno. Veliko raje igramo težke tekme in derbije. Pri vsem skupaj gre tudi za psihološko stvar.

Navijači zahtevajo gala predstave v Stožicah, trener Dino Skender pa je zagovornik pragmatične igre. Muro in Maribor sta na začetku spomladanskega dela premagali z 1:0, na zadnjih tekmah pa je Olimpija prejela preveč zadetkov. Kakšno igro lahko pričakujemo do konca prvenstva?
Na uvodnih dveh tekmah spomladanskega dela smo potrebovali čas, saj je bila ekipa pozimi prenovljena. V kratkem času je najlažje postaviti obrambo in se taktično pripraviti, težje pa je priti do kreacije v napadu. Trener Skender je zato dal bolj poudarek temu, da smo ohranili prednost, ki smo si jo priigrali na obeh omenjenih tekmah.

Na zadnjih tekmah smo več pokazali tudi v napadu, po reprezentančnem odmoru pa bi se morala na igrišču izoblikovati prava slika, saj smo že nekaj časa skupaj. Dokazati moramo, da smo resna ekipa. Zdaj ne bo več napornega urnika. Ker smo morali odigrati še dve preloženi tekmi, smo vseskozi igrali med tednom, kar je vsekakor imelo vpliv. Za kombinatorno igro moraš biti svež. V zadnji četrtini prvenstva bo še zelo zanimivo.

Sorodna novica Skender: Nimam težav s tem, če skandirajo proti meni

Olimpija je imela kar nekaj slabših tekem, a vam tekmeci niso ušli. Maribor je na zadnjih treh tekmah osvojil le dve točki. Če bi Mariborčani premagali Bravo, Aluminij in Muro, bi bila prednost verjetno že neulovljiva.
Seveda bi bila lahko njihova prednost precej višja, a je nemogoče pričakovati, da bo ena ekipa tako prevladovala in dobila vse tekme. V Prvi ligi je kar nekaj kakovostnih ekip, tudi proti slabšim ni lahko osvajati točk. Pričakujem, da bo tudi Maribor izgubil še kar nekaj točk. Na sporedu je tudi še derbi, ki nam zgodovinsko leži. Imamo res dolg niz neporaženosti proti njim (od septembra 2019, op. a.). Samozavestno lahko gremo v Ljudski vrt in še enkrat osvojimo tri točke. Lahko jih še ulovimo in prehitimo. Še zelo napeto bo do konca maja. V zadnjih dveh letih se nam je prvenstvo v zadnjih krogih izmuznilo, čeprav smo imeli prednost. Upam, da gre v tretje rado in se bo letos obrnilo. Morda bo zdaj Maribor pod večjim pritiskom.

Kako poteka vaše okrevanje po poškodbi?
Operacija moje udarne leve noge je bila zahtevna. Mišico pritrditi nazaj na kost ni preprosto. Moram priti do točke, da bom lahko udaril na polno brez bolečine. Zdaj še nisem tam. Gre pa zelo na boljše. Upam, da bom po reprezentančnem premoru na voljo ekipi. Želim okrevati 100-odstotno. Ne želim prehitevati, saj lahko naredim še večjo škodo. Rad bi pomagal ekipi, a se zavedam, da še ni prišel pravi trenutek. Zelo mi manjkajo tekme, ni jih lahko gledati s tribune.

Kako se je poškodba pravzaprav zgodila?
Strgal sem adduktor na zadnjem reprezentančnem treningu pred tekmo proti Cipru. V vratih je bil Jan Oblak, njega lahko ukaniš le s pravo "bombo" (smeh). Mišica je počila. Do zdaj sem že imel nekaj poškodb mišic, a še nikoli tako hude. To je bila zame prva operacija. Nisem pa bil zelo prestrašen, veliko sem se izobrazil o zdravljenju.

Vrnimo se še malce k Olimpiji. Jeseni je klub prevzel novi predsednik Adam Delius. Kakšna je organizacija? Se je veliko stvari spremenilo?
Zdaj je res vse na ravni resnega kluba. Za igralce je poskrbljeno tako, kot je treba. Nimamo nobenih pritožb, plače so izplačane na datum. Dan pred vsako tekmo gremo v karanteno v hotel. V prejšnjih letih se je kdaj zgodilo, da smo igralci iz lastnega žepa poravnali stroške za hotel, kjer smo imeli karanteno. Lahko smo srečni, da je zdaj vse urejeno. To so osnovne stvari profesionalizma. Nikoli se ne sme varčevati pri osnovnih stvareh. Imamo popoln trenerski štab, fizioterapevte, uredili smo tudi fitnes, ki ga prej nismo imeli.

Profesionalizem ste sami dobro spoznali v Angliji, kjer ste preživeli pet let. V drugi angleški ligi zdaj blesti nekdanji član Olimpije Andraž Šporar, ki igra za Middlesbrough. Spremljate njegove predstave?
Championship je zame najboljša druga liga na svetu, uvrstil bi jo takoj za ligami najboljše peterice. Pol lige, v kateri je 24 ekip, se bori za preboj v dodatne kvalifikacije za Premier ligo, preostali pa se borijo za obstanek. Zato je napadalcem v njej res težko. Branilci so pravi hrusti, mi jim pravimo kar "drvarji". Šporarja bo to naredilo samo močnejšega, veliko je naredil na fizični moči. Upam, da mu bo šlo dobro še naprej. Če se tam dokaže, so mu odprta vsa vrata. Tako kot je lepo kariero na Otoku naredil Robert Koren, ki ga vsi poznajo, za številne je prva asociacija, ko jim omeniš Slovenijo. Če imaš malo sreče in te kupi klub iz Premier lige, se ti uresničijo sanje. Middlesbrough je naredil res lepo zgodbo v Pokalu FA, kjer je izločil dva velikana angleškega nogometa Manchester United in Tottenham, zdaj pa se bo srečal še z evropskim prvakom Chelseajem.