"Želja je obojestranska, ne vem pa, ali se bo uresničila. Osredotočeni smo bili na osvojitev naslova prvaka, zdaj imamo čas razmišljati o naslednjih korakih," je po nedeljski zmagi nad Muro s 3:1 in dvigu pokala o svoji prihodnosti za TV Slovenija povedal 30-letni srbski napadalec.
Pozneje je pred slačilnico Maribora, iz katere so nogometaši počasi odhajali na pot v Ljudski vrt in slavje z navijači, nekaj svojih misli o uspešni sezoni razkril še v pogovoru za MMC. Vabljeni k branju!
Veliko se govori o tem, ali boste ostali v Mariboru tudi naslednjo sezono ali ne. Kakšen je trenutni položaj?
Nič še ne vem. V Mariboru igram kot posojeni nogometaš, s poljsko Jagiellonio imam pogodbo še za leto dni. Težko je vplivati na te stvari. Vse moči usmerjam na igrišče, obstajajo pa ljudje, ki se bodo ukvarjali s tem, kje bom nadaljeval kariero. Veliko je odvisno od Jagiellonie. Najpomembneje je, da se najprej dobro spočijem. Odprt sem za vse mogoče scenarije, upam, da bomo vsi zadovoljni.
Ob prihodu v Maribor lani poleti vas je med slovenskimi ljubitelji nogometa poznal malokdo. Kdo je imel največ zaslug, da ste prišli v klub – športni direktor Marko Šuler ali takratni trener Simon Rožman?
Verjetno imata oba enake zasluge. Rožman me je poznal iz hrvaškega prvenstva. Moram se jima zahvaliti, da sta verjela vame. Vsem v klubu in navijačem sem se na najboljši mogoči način oddolžil za izkazano zaupanje.
Koliko ste že od prej poznali slovensko prvenstvo? Ste imeli kakšen občutek, kakšna so razmerja?
Poznal sem Maribor. Vedel sem, v kakšen klub prihajam, da je osvojil veliko lovorik in igral v evropskih tekmovanjih. Ko sem igral za Čukarički, sem bil dvakrat na pripravah na Pohorju in igral sem tudi proti Mariboru na eni tekmi. O tem, kaj lahko tu naredim, pa sploh nisem razmišljal. Veliko lig sem že zamenjal, igral sem v Nemčiji, Švici, na Poljskem in tudi v hrvaški ligi. Nisem se obremenjeval s tem, kaj se bo zgodilo. Na koncu se je ta prestop izkazal za zadetek v polno. Zelo sem srečen, da sem prišel v Maribor, in zdaj na koncu se je res sanjsko razpletlo.
Na prvih dveh tekmah, ki ste ju odigrali za vijoličaste, ste izgubili proti Aluminiju (3:0) in Muri (1:2), nato je Rožman odšel iz kluba. Takoj zatem ste dosegli prvi zadetek, in ko ste ujeli pravo strelsko formo, se je ekipa hitro dvignila in osvojila jesenski naslov. Zdaj je prišla še pika na i, Maribor se veseli prvega naslova prvaka po treh letih, vi ste najboljši strelec prvenstva, izbrani ste bili tudi za najboljšega igralca sezone.
Ne želim se izpostavljati, vsi imamo enake zasluge za naslov. Brez soigralcev ne bi dosegal zadetkov, živim od njihovih dobrih podaj. Vsi igralci in strokovno vodstvo smo ves čas verjeli, da nam bo uspelo osvojiti naslov – kadar nam je šlo dobro in kadar nam je šlo slabo. Vsak dan smo živeli za ta uspeh. V Maribor sem prišel zadnji dan prestopnega roka, vse je zgodilo zelo hitro in potreboval sem nekaj časa, da spoznam nove soigralce in trenerja. To je nekaj normalnega, da traja nekaj časa, da se prilagodiš. Na srečo sem potreboval malo časa in mi je hitro steklo.
Kaj je prinesel trener Radovan Karanović v vašo ekipo? Kaj se je spremenilo z njegovim prihodom?
Vnesel je mirnost in dodatno samozavest. Dal nam je predvsem svobodo v igri, v napadu smo lahko pokazali svojo kakovost. Ne maram primerjanja trenerjev, toda vsem je jasno, da ima veliko zaslug za naslov prvaka.
Ko je Maribor pred dvema tednoma izgubil v Ljubljani proti Bravu, vam ni kazalo najbolje. Koper je prevzel vodstvo in imel usodo v svojih nogah. Ste tedaj še verjeli, da se bo na koncu izšlo po vaših željah?
Jasno, da smo verjeli. Zaslužili smo si naslov prvaka, saj imamo najkakovostnejše moštvo v ligi. Večino časa smo bili na prvem mestu lestvice. Menim, da je zelo težko igrati konstantno vso sezono, malo ekip lahko zmaguje v nizu. Zato smo, čeprav smo bili dva kroga pred koncem v neugodnem položaju, vseeno verjeli, da se bo zgodil še en preobrat v našo korist. Vložili smo ogromno truda.
Na zadnjih tekmah ste imeli tudi težave s poškodbo.
Res je, od derbija proti Olimpiji se vleče poškodba zadnje stegenske mišice. Zavedam se, da v zadnjih krogih nisem igral na tako visoki ravni kot do tiste tekme proti Olimpiji, toda iz sebe sem iztisnil vse. Zasluge za dobre igre gredo tudi našemu fizioterapevtu Mirzetu, ki ima 24 ur čas zame. To so ljudje iz ozadja, ki zelo veliko prispevajo k uspehu in si zaslužijo vse priznanje.
V Srbiji ste še vedno na petem mestu večne lestvice strelcev v tamkajšnjem prvenstvu. Ste pričakovali, da boste v Sloveniji postali najboljši strelec in tudi igralec sezone?
Ko sem igral v Srbiji, sem bil nekaj časa celo na prvem mestu večne lestvice strelcev, vendar nisem obremenjen s temi statistikami. V vseh klubih, v katerih sem redno igral, sem dosegal veliko zadetkov. Živim za zabijanje golov.
Kakšni so vaši cilji za nadaljevanje kariere? Najboljši strelec Prve lige bi verjetno rad zaigral tudi v kakšnem klubu iz elitnih petih prvenstev v Evropi.
Letos bom dopolnil 31 let in mislim, da sem malce prepozen za te elitne lige. Pred desetimi leti bi se morda to lažje zgodilo, v tem trenutku je težko. Trg je tak, da vsi klubi iz elitnih petih prvenstev želijo mlade igralce, vse skupaj je velik posel. Zavedam se svojih realnih možnosti in nisem obremenjen s tem. Najpomembneje je, da bom srečen. Ko je tako, človek z zadovoljstvom opravlja svoje delo.
Zakaj ste v Mariboru tako srečni?
Zelo lepo so me vsi sprejeli – soigralci, vodstvo kluba, navijači. Vse se je ujelo in res uživam.
Veliko čestitk ste že in tudi še boste prejeli za osvojitev naslova državnega prvaka. Katera vam pomeni največ?
Največ mi pomeni, da je zadovoljna moja družina. Dekle mi vseskozi stoji ob strani. Tudi starši in stari starši mi dajejo veliko podporo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje