Bogata zgodovina kluba se je začela 12. decembra 1960. Prvi predsednik je bil Srečko Koren, prvi trener Andrija Pflander, prva tekma pa proti mestnemu tekmecu Kovinarju in zmaga z 2:1. Klub si je za svoje barve takrat izbral vijoličasto-belo kombinacijo, a svoj prvi obračun igral v zeleno-modri barvni opremi, saj želena vijoličasta še ni bila na voljo.

Od 1962 v Ljudskem vrtu in derbiji z Olimpijo
Odtlej je ponos Maribora, ki je svoj dom Ljudski vrt, trenutno v fazi obnove, dobil leta 1962 (takrat se je začelo tudi rivalstvo z ljubljansko Olimpijo), svoje vitrine okrasil s številnimi uspehi, med drugim je 15-kratni slovenski prvak in v tem pogledu rekorder, devetkratni pokalni prvak, obenem pa še štirikratni superpokalni zmagovalec.

Obenem je Maribor tudi eden redkih klubov z območja nekdanje Jugoslavije, ki je dobil evropsko tekmovanje, in sicer zdaj že pokojni pokal Intertoto leta 2006.

Prvaki druge jugoslovanske lige 1966/67
Maribor se je že v prvi tekmovalni sezoni po ustanovitvi prebil na vrh slovenskega nogometa in osvojil prvo mesto. Po tem uspehu je začel igrati tudi v drugi jugoslovanski ligi, zgodovinska pa je bila sezona 1966/67, ko je kot zmagovalec druge zvezne lige napredoval v prvo zvezno nogometno ligo, kjer so igrali pet sezon zapored, po izpadu leta 1972 pa se vanjo niso več vrnili.

Osemdeseta leta so ob finančnih težavah zaznamovala tudi tekmovalna nihanja, s selitvami iz slovenske v drugo zvezno ligo in nazaj. Po medrepubliški ligi pa se je dokazal v novoustanovljeni prvi slovenski ligi.

Vladarji Prve lige
V tej so Mariborčani prvo izjemno uspešno obdobje imeli v poznih devetdesetih in prvih letih 21. stoletja, ko so sedemkrat zapovrstjo postali državni prvaki (1996/97, 1997/98, 1998/99, 1999/00, 2000/01, 2001/02, 2002/03), obenem pa nase opozorili tudi s prvimi evropskimi uspehi. V domači ligi so naslove osvojili še v sezonah 2008/09, 2010/11, 2011/12, 2012/13, 2013/14, 2014/15, 2016/17 in 2018/19.

Pred 21 leti prvič med evropsko elito
Posebno mesto v klubski zgodovini imajo evropska tekmovanja. Maribor je namreč edini slovenski klub, ki je igral v skupinskem delu Lige prvakov in Evropske lige. Evropska pravljica je svoj vrh prvič doživela leta 1999, ko je Maribor prvič zaigral v elitni Ligi prvakov po nepozabni izločitvi Genka in nato še takrat velikega Lyona v zadnjem krogu kvalifikacij.

V skupini je igral skupaj z Laziem, kijevskim Dinamom in Bayerjem iz Leverkusna. Na uvodni tekmi je v Kijevu dosegel tudi svojo prvo zmago v tem tekmovanju po golu Anteja Šimundže. Na koncu pa le zaostal za uglednejšimi tekmeci.

V Zahovičevem obdobju tudi prezimili v Evropi
Drugič je v skupinskem delu elitnega evropskega tekmovanja igral v sezoni 2014/15, ko je igral proti Chelseaju, Schalkeju in Sportingu, tretjič pa v sezoni 2017/18. Znova je bil zadnji v skupini, takrat v družbi Liverpoola, Seville in Spartaka iz Moskve.

Najuspešnejši slovenski nogometni kolektiv med velike uspehe upravičeno sicer šteje tudi trikratno igranje v skupinskem delu Evropske lige v sezonah 2011/12, 2012/13 in 2013/14, v slednji so se Štajerci prebili celo v šestnajstino finala in tako postavili nov mejnik v slovenskem klubskem nogometu.

Kar nekaj teh mejnikov je nastalo, ko sta bila v klubu športni direktor nekdanja slovenska reprezentanta Zlatko Zahovič kot športni direktor in Darko Milanič kot trener, ki bosta vedno del "legend kluba", čeprav sta se marca po nizu slabših rezultatov poslovila.

Tavares z največ nastopi in goli
V 60-letni zgodovini pa so se na seznamu legend v vijoličastem dresu znašli številni ljudje, ki so pustili ali še puščajo velik pečat. Na vrhu tako po zadetkih kot po številu nastopov je Marcos Tavares, navijači vijoličastega kolektiva pa se radi spomnijo tudi Branka Horjaka, Tomislava Prosena, Klitona Bozga, Aleša Križana, Mladena Kranjca, Anteja Šimundže, Mitje Vilerja, Jasmina Handanovića in drugih, ki so na tak ali drugačen način zaznamovali zgodovino kluba.

Med njimi je tudi zdajšnji in nekdanji selektor Slovenije Matjaž Kek, ki je kot igralec v dresu vijolic zbral 280 nastopov in 60 zadetkov. Tavares je po podatkih spletne strani kluba rekorder v obeh kategorijah s 570 nastopi in 207 zadetki, svoje številke pa še povečuje, saj je še vedno aktiven in s klubom med drugim lovi 16. državni naslov. In prav po 16 krogih nove prvoligaške sezone je na prvem mestu, torej na položaju, ki ga je zasedal pogosteje od vseh tekmecev od osamosvojitve naprej.