27-letni vezist ima za seboj sanjsko leto. Ob koncu poletja je prvič prejel vabilo reprezentančnega selektorja, februarja je dobil prvega otroka, v soboto pa se je z Muro veselil prvega naslova državnega prvaka. V intervjuju za MMC nam je Nino Kouter povedal, kakšna evforija je pretekli konec tedna vladala v Murski Soboti, dotaknili smo se spet odločilne tekme v Ljudskem vrtu, v kateri je Kouter z lepo podajo zaposlil Klepača za Murino vodstvo z 1:2, spregovorili pa tudi o načrtih za prihodnost.

Uspelo vam je, z osvojitvijo naslova ste poskrbeli za neverjetno slavje v Murski Soboti in okolici. Ste že zbrali vtise, nam lahko malo opišete te trenutke izjemnega veselja?
Kar se je dogajalo po tekmi, je bilo noro. 90. minuta, konec tekme, prvaki ... Nisem mogel dojeti. V garderobi rajanje, zabava. Potem pa proti Murski Soboti, kjer je bila norišnica. Že v Bakovcih so nam na nadvozu pripravili izjemno kuliso z baklami. Nato pa ... vsa Murska Soboto je norela. Neverjetna množica ljudi na stadionu, skandiranje, navijanje, norenje, polivanje s penino, vse je bilo. Kar dlake mi gredo pokonci.

Tudi vi ste na Fazaneriji z mikrofonom v roki skrbeli za zabavo ...
Moral sem še bolj podžgati to vzdušje (smeh). Super je bilo. Gringosi fenomenalni. Res smo dobro proslavili ta naslov, nihče ni šel spat noč po tekmi.

Sorodna novica Šimundži skandirale tudi Viole

Skratka, večer, kot ga NK Mura v svoji skoraj stoletni zgodovini še ni doživel ...
Res je, to se bo pomnilo še ... uf, zelo dolgo. Fenomenalni občutki, kaj se je dogajalo na stadionu. Murska Sobota oziroma Pomurje si to zasluži, tu ljudje živijo za nogomet. Naj kar traja to slavje.

Lani ste osvojili slovenski pokal, letos državno prvenstvo, naslednjo sezono ... sledi preboj v Ligo prvakov?
Samo v tem ritmu moramo nadaljevati, ne smemo se kar zadovoljiti z dosežki. Pokazali smo, da imamo kakovost, zato upam, da bomo pobrali še čim več lovorik.

Te besede pomenijo, da zagotovo ostajate v klubu?
Pogodbo imam še dve leti, zelo verjetno ostajam, razen če pride kakšna bombastična ponudba iz tujine (smeh).

Po tej globinski podaji Mihaelu Klepaču, ki je zadel za Murino vodstvo z 1:2, so vaše delnice še zrasle. Kako se spominjate tega trenutka?
Stali so v dveh blokih, videl sem Klepača, ki je dvignil roko in stekel. Odločil sem se, da dvignem žogo, vrhunsko je zadel in ‒ 1:2.

Pri vseh treh zadetkih so izkušeni igralci Maribora delali napake. Menite, da morda niso psihično zdržali na tej najpomembnejši tekmi sezone?
Težko je reči. Igrali so pred svojimi navijači, vsi so zahtevali naslov, več pritiska je bilo, mi smo bili lahko sproščeni. Vseeno je bilo nekaj pozitivne treme, ki pa je izginila, ko smo prišli na igrišče. V trenutku, ko se tekma začne, je vsak tako in tako v svojem filmu.

Ste pred tekmo kaj razmišljali o tem, da Mura v Ljudskem vrtu ni zmagala že 20 let?
Ne, nismo se obremenjevali s tem, želeli smo biti le čim bolj osredotočeni na tekmo. Potem ko je Olimpija v predzadnjem krogu izgubila s Taborom Sežano, je bilo jasno, da je to odločilna tekma, in vedeli smo, da nam le zmaga prinaša naslov, zato smo šli na vse ali nič.

Kako komentirate vse te napake tekmecev, ki ste jih imenitno izkoristili? Olimpija je imela pred dobrim mesecem dni, po 29. krogu, kar 11 točk prednosti pred vami ...
Nisem si mislil, da bodo delali takšne napake, a te se očitno dogajajo tudi najboljšim.

Ste takrat verjeli, da bi lahko Mura postala prvak?
Vedeli smo, da smo tudi tega sposobni, a prvi cilj je bila Evropa. Stopili smo skupaj in ‒ začeli zmagovati.

In na koncu še drugo leto zapored poskrbeli za slavje navijačev, potem ko ste lani na Brdu osvojili pokalno lovoriko.
Tisto se ne more primerjati, manjkalo je to vzdušje, manjkali so navijači.

Ste čutili, da vas podpira veliko ljubiteljev nogometa iz vse Slovenije?
Sem. Dobival sem sporočila od ljudi, ki niso iz teh koncev in ki jih sploh ne poznam. Čutilo se je, da nam privoščijo osvojitev državnega prvenstva. Veliko čestitk je bilo po tekmi ...

3.500 navijačev je bilo v Ljudskem vrtu, velika večina mariborskih. To bi lahko bila prednost za Maribor. Kako ste doživeli to vzdušje?
Kulisa je bila vrhunska. Tudi naši navijači so odlično navijali, čeprav jih ni bilo toliko, a se jih je slišalo. Pravo vzdušje.

Torej, za vas je bila to prej prednost?
Točno tako. Pravo vzdušje ti da še dodatno energijo.

Veliko vlogo pri uspehu Mure ima trener Ante Šimundža!
Vrhunski trener. Celotni trenerski štab bi pohvalil, res imamo odlične trenerje, Ante pa je ‒ razred zase. Za klub je zelo pomembno, da je podaljšal pogodbo za dve leti.

Je imel pred tekmo z Mariborom kakšen motivacijski govor?
Tudi. Saj nas pred vsako tekmo motivira, da moramo verjeti vase, da imamo to kakovost. Ali kot je ob polčasu, ko je bilo 1:1, rekel Žiga Kous: če smo dali enega, lahko damo še drugega in tretjega.

Kakšne poteze bo zdaj potegnil klub? Denarja ni ravno v izobilju, za konkurenčen boj v kvalifikacijah Lige prvakov bi potrebovali še kakšno okrepitev ...
O okrepitvah težko kaj rečem, to je bolj vprašanje za trenerja in športnega direktorja. Je pa klub po agoniji, ki jo je preživljal, zdaj finančno stabilen. Plače so redne, vse je urejeno tako, kot mora biti.

Letošnje leto vam bo ostalo v spominu tudi zaradi rojstva sina Julijana. Kako je to vplivalo na vaše življenje?
Izrazito pozitivno. Ni lepšega kot to, da te mali pričaka, ko prideš s treninga, ali pa morda malo jezen s kakšne tekme. To ti da dodatno energijo. Vsekakor je bilo njegovo rojstvo februarja najlepši trenutek v mojem življenju.

Kje je Julijan spremljal odločilno tekmo?
Pri babici je bil, so gledali po televiziji. Babica je bila v transu, pošiljala je slike, kako navijata z malim.