"Povedal bom eno majhno skrivnost. Čeprav ne bi smel, si vedno ogledam trening tekmeca skozi kakšno luknjo. Grem se nekakšnega detektiva. Na treningu se da marsikaj videti in je nato tudi nekako lažje pripraviti strategijo," je Zahovič o svojih nalogah na večer pred pomembnim tekmami dejal v oddaji "V sredo" na Valu 202 (v celoti jo lahko poslušate TUKAJ!). Z njim se je pogovarjal Boštjan Janežič.

Bo pozitivna ocena leta oziroma polsezone odvisna od drevišnje tekme proti Wiganu?
Ne bo, ker smo v tem letu osvojili vse, kar se v slovenskem prostoru da, in naredili še korak naprej v Evropi. Seveda pa ta tekma prinaša nekaj več, tudi možnost, da bi z zmago prezimili v Evropi in izboljšali koeficient za Uefino klubsko lestvico, kar bi nam prineslo velike ugodnosti v Ligi prvakov prihodnje leto.

Okolica stadiona je v prazničnem pričakovanju, Maribor prav danes praznuje 53. rojstni dan. Za češnjo na torti vas čaka dvoboj z Angleži, a o svoji usodi ne boste odločali sami.
Res je, ne bomo odločali sami, bo pa prvič v zgodovini slovenskega klubskega nogometa zadnja tekma odločala o tem, ali bo klub prezimil v Evropi ali ne. Glede na vložke, ki jih imamo v slovenskem nogometu, je velik dosežek, da se kosamo s takimi ekipami, ki imajo toliko večji proračun. Do zdaj smo zbrali štiri točke, izenačili smo dosežek iz lanske sezone, a želimo še več.

Tretjič zapored ste jesen preživeli v skupinskem delu Evropske lige, cilji pa so še višji. Kako ste od poletja naprej krotili vse strese, ki se pri profesionalnem nogometu pojavljajo?
Maribor je v zadnjih letih zelo dvignil letvico svojih uspehov in pričakovanj, tako po športni, organizacijski in finančni plati, zato že težko pričakujem manj turbulentne čase za naš klub, kot so bili zadnja dva ali trije meseci. Na vsak poraz Maribor se gleda kot na tragedijo, zmaga pa je nekaj običajnega. Tudi uspehov v Evropi se ljudje razvadijo in pričakujejo, da se bo vse spontano ponavljalo in da drugi ne napredujejo. Nemogoče je vsake tri dni pričakovati samo zmage. Nas zanima končni cilj: osvojiti vse, kar je mogoče v slovenskem prostoru, v Evropi pa dosegati tisto, na kateri poti smo zdaj.

Darko Milanič se je poleti odločil za Sturm, čeprav je prej že pripravil spored priprav na novo sezono. Še posebej zaradi tega niste bili najbolj zadovoljni, ko se je odločil za odhod.
Smo profesionalci in v profesionalizmu ni zamer. Odločil se je, kot se je odločil. Mi mu želimo vso srečo. V Mariboru je pustil velik pečat in je delal tudi za prihodnost, zato smo mu vsi v klubu lahko hvaležni.

Ali Agim Ibraimi in Robert Berić manjkata bolj, kot se zdi od daleč?
V prodajo najboljših igralcev smo vsako leto primorani zaradi obstoja kluba. Imeti enake rezultate je zelo težko, a nam uspeva. Želimo si, da strokovno vodstvo ne dela samo za sedanjost, ampak tudi za prihodnost. Seveda včasih zaradi tega trpijo rezultati. Ne glede na vse spremembe in odhode pa Maribor še naprej drži primat v Sloveniji in dosega uspehe v Evropi, kar ni enostavno. Zato stroki vsa pohvala.

Omenili ste že, da je bilo nekaj napak in da ste poskrbeli za to, da je državno prvenstvo letos bolj izenačeno. Tega se nekateri veselijo, toda to ni tista razvojna pot, da bi vas drugi klubi zasledovali. Kot da ste jih malce počakali.
Ko smo bili močno superiorni, so vsi govorili, kako bi bilo lepo, da bi se nam preostali klubi približali. Zdaj, ko je nekaj več klubov pri vrhu, vsi govorijo, da je Maribor padel. Moramo se odločiti, ali je Maribor padel ali so preostali dvignili raven. Mislim, da so drugi dvignili raven, Maribor pa je začel vključevati tudi mlajše igralce. To se mora poznati na rezultatih. Mislim pa, da bo Maribor še vedno na vrhu slovenskega klubskega nogometa. Bo prevetril ekipo in dal priložnost mlajšim, vendar se skozi vse te procese naš osnovni cilj ne bo spremenil.

Olimpija ima znova športnega direktorja, po Miletu Ačimoviću je tu Sašo Udovič. Trener Milorad Kosanović je v klub prišel že prej. V Mariboru je bila pot drugačna. Je bolj prav, da športni direktor postavi trenerja?
Jaz mislim, da.

Kaj lahko da zdajšnja Gorica slovenskemu nogometu?
Zelo veliko težavo. Vodstvo Gorice se je vsaj z njihovega zornega kota v danem trenutku odzvalo pozitivno, ampak če bi vsi klubi to naredili, koga bi pa klicali selektorji mlajših in članske reprezentance? Mislim, da se bo v prihodnosti to zgodilo še kakšnemu klubu in bodo težave. Nogometna zveza Slovenije najbrž že razmišlja o tem, da se to prepreči in da se postavijo jasni pogoji, koliko slovenskih igralcev naj igra oziroma začne tekmo. Če ne bo drugače, se zelo bojim za slovenski nogomet.

Kaj pa Zavrč? Je osvežitev? Muha enodnevnica?
Po mojem mnenju eno in drugo. Je zelo prijetno presenečenje, ampak vse ostalo je na dolgi rok zelo vprašljivo, kajti klub nikoli ne sme biti odvisen samo od enega človeka. Predsednika Mirana Vuka zelo spoštujem, mislim, da odlično dela, ampak v njegovi preteklosti je že bilo slabih pet minut, ko je Zavrč iz druge lige spravil v peto. To se lahko vedno zgodi in to ni dobro. Je pa res, da je trenutni položaj z Zavrčem zelo pozitiven. Želim jim, da tako tudi nadaljujejo.

V Prekmurju je na drugi strani velika nogometna lisa. To zanesljivo ni dobro.
Gotovo da ne, saj sta Mura in Nafta dva izmed najbolj tradicionalnih klubov v Sloveniji. Stanje v slovenskem športu nikakor ni rožnato, veliko je finančnih težav. V takšnih klubih ni lahko delati, ne glede na vse pa je veliko ljudi, ki so v teh razmerah sposobni delati ter dobro voditi športne organizacije in klube.

V Mariboru ste tudi marketinško klub spravili iz slovenskega kalupa.
Marketing dela odlično. Moram priznati, da včasih zadnji izvem za kakšno marketinško novost, a seveda ni potrebe, da bi prej izvedel. Zaupam fantom, ki delajo fantastično. Ljudje so zelo kakovostni, predani klubu, delajo s strastjo in imajo veliko inovativnih potez. Potem je ta mozaik popoln in se mora poznati tudi pri rezultatih.

Je slovenski trg dobrih igralcev že izčrpan? Kakšen je napredek v vaši mladinski šoli?
Veliko energije in znanja posvečamo nogometni šoli, imamo odlične igralce. Mogoče pa imamo res malo drugačno strategijo kot drugi slovenski klubi. Ni nam pomemben rezultat, ampak celostno ustvarjanje osebnosti pri mladem profesionalnem športniku. Talentov je veliko, mnogim smo že dali priložnost, nekaterim jo še bomo. Oni so prihodnost Maribora. Povezanost šole s prvim moštvom in razvoj domačih igralcev sta zelo pomembna. Nekatere smo že peljali na tekmo proti Rubinu, kot nagrado, da vidijo, kako razmišljajo igralci, ki imajo že določeno kilometrino, kako razmišlja trener, kako poteka priprava na takšno tekmo in tako dalje. Da dobijo informacijo več in da bo prehod, ko bodo postali del prvega moštva, veliko lažji.

Ste zadovoljni s sodelovanjem z Nogometno zvezo Slovenije?
NK Maribor ima odlične odnose z NZS-jem. Vsa vprašanja uskladimo in si želimo takšnih odnosov še naprej.

Ste pred leti resno mislili, da bi bil Srečko Katanec lahko trener Maribora, kljub vajinemu sporu pred 11 leti in pol v Južni Koreji?
Zelo resno, o tem ni nobenega dvoma. Dobil je tudi uradno povabilo.

Z 80 nastopi in 35 zadetki ste rekorder v slovenski reprezentanci. Po številu nastopov se vam približuje Boštjan Cesar, zaostaja za sedem, drugega mejnika pa ne bo preprosto preseči.
Zdi se mi, da sem že predolgo prvi strelec reprezentance. To ni dobro. Čas je že za nove heroje. Jaz sem pozitivna preteklost te reprezentance. Zelo dobro za slovenski nogomet bi bilo, da se pojavi igralec, ki bi presegel moj dosežek.

Vas zanima trenersko delo? Licenco imate.
V zdajšnji vlogi se odlično počutim, tudi trenersko delo me zelo zanima, ker sem bolj operativec kot človek, ki bi od zadaj vlekel poteze. To bolj odgovarja mojim osebnostnim značilnostim. Takrat lahko svoja razmišljanja in izkušnje prenašaš na igralce.

Vas mika, da bi bili kdaj selektor?
Ni nobenega razloga, da bi o tem razmišljal. Trenutno sem zelo zadovoljen in imam več kot dovolj dela v našem klubu.
Zadnji vezist je kar nogometna znanost. Ga v Sloveniji vidite na obzorju? Katanec preizkuša Aleša Mertlja, Reneja Krhina, Daliborja Stevanovića ...
Ni preprosto. Izbor na vsakem položaju ni takšen kot v Braziliji ali Nemčiji. Po odhodu Roberta Korena, ki je bil odličen igralec, imamo določene težave. Fantje, ki jih je selektor preizkusil, so do določene mere dolgoročna rešitev. Marsikaj je odvisno tudi od dnevne forme in od tega, koliko igrajo v klubih. Ne smemo pozabiti na Željka Filipovića. V zadnjem času je naš najboljši igralec. Fant napreduje iz dneva v dan. Ima izjemne tehnične sposobnosti, okrepil se je tudi fizično. Razvija se v vrhunskega zadnjega veznega igralca. Prepričan sem, da bo dobil še kakšno priložnost v reprezentanci in jo bo izkoristil.

Spomini na vašo igralsko kariero ne bodo kar tako zbledeli. Za vami je nekaj izjemnih sezon. V dresu Porta ste bili najboljši strelec prvega dela Lige prvakov, z Valencio ste igrali v finalu tega tekmovanja. Kakšen je pogled nazaj?
Nisem neki nostalgik, ki bi se večkrat spominjal nekdanjih časov. Bolj me zanima jutri, bolj me zanima NK Maribor, bolj me zanimajo uspehi našega kluba. To, kar delam trenutno. O preteklosti naj govorijo drugi, mi se bomo trudili, da bo prihodnost lepa.

Kaj vam je dala tujina? K beograjskemu Partizanu ste odšli že mladoletni.
Tujina ti da veliko izkušenj. Moraš se prebijati in znati poskrbeti zase. Svet profesionalizma ni postlan samo z rožicami, ampak zna biti tudi zelo krut. Plavati v tem svetu profesionalizma kot mlad fant iz dvomilijonske Slovenije, kjer je bil v tistem času nogomet zelo malo cenjen, ni bilo preprosto. Mislim, da mi je uspelo. Če danes uspe Mariboru in bo prezimil v Evropi, pa bo še toliko lepše.

Sodeč po dobri karieri je bila tudi odločitev za prestop iz Partizana v Guimaraes pravilna?
Mogoče je Vitoria Guimaraes v Sloveniji manj poznan klub, a njegov ugled v portugalskem prvenstvu je takšen, da ti vsaka dobra tekma vedno bolj odpira vrata k velikim klubom. Je odlična odskočna deska.

Ob sinu Luki imate še dve hčeri. Podpira soproga Jelka ob vašem zelo resnem delu tri vogale pri hiši?
O družini ne govorim javno.
Boštjan Janežič (povzel M. R.)