Puškaš je bil eden največjih igralcev v zgodovini nogometa. Bil je vodja "magičnih Madžarov", reprezentance, ki je leta 1952 zmagala na olimpijskih igrah v Helsinkih, leto kpozneje pa je kot prvo tuje moštvo na Wembleyju premagalo Angleže (6:3). Izjemna madžarska reprezentanca, za katero je Puškaš na 84 tekmah dosegel 83 golov, je v šestih letih izgubila le eno (!) tekmo. Na njihovo žalost je poraz prišel prav v finalu svetovnega prvenstva v Švici (1954) proti Nemcem. "Elf" je v Bernu čudežno zmagal s 3:2.

Ikona madridskega Reala
Puškaš je po neuspeli protikomunistični vstaji (1956) zapustil domovino in leta 1958 zaigral za madridski Real, kjer je skupaj z Alfredom di Stefanom tvoril smrtonosni napad. Puškaš je z Realom osvojil šest španskih prvenstev in trikrat pokoril Evropo. Nepozaben je finale v Glasgowu, kjer so Madridčani s 7:3 premagali frankfurtski Eintracht. Puškaš je dosegel štiri, Di Stefano pa tri gole.

Madžar, rojen aprila leta 1927, je kariero začel v vojaškem klubu Honvedu, kjer je v prvi ligi debitiral s 15 leti. Po selitvi v Španijo je najprej zaigral za Espanyol, nato pa se preselil v Real, ki mu je ostal zvest devet let, vse do konca kariere (1967). Po upokojitvi je treniral različne klube, največji uspeh pa je dosegel s Panathinaikosom, s katerim je leta 1971 izgubil v finalu Pokala državnih prvakov. Mednarodna zveza za nogometno zgodovino in statistiko ga je uvrstila na 4. mesto lestvice najboljših nogometašev 20. stoletja.

Septembra letos je bil sprejet v bolnišnico, kjer je bil zadnje dni zaradi visoke vročine in pljučnega vnetja v kritičnem stanju. Svojo zadnjo bitko je nato izgubil v petek okoli 7. ure zjutraj ... Pogreb bo 9. decembra.