Francija je leta 1998 postala sedma (in za zdaj zadnja) reprezentanca, ki je postala svetovni prvak. Galskim petelinom je to uspelo na idealnem prizorišču - na domačem prvenstvu.

Fifa je leta 1992 Franciji organizacijo dodelila še drugič in ji tako dala prednost pred Marokom in Švico, ki sta se prav tako potegovala za izvedbo 16. svetovnega prvenstva v nogometu. To je prineslo zadnjo večjo spremembo v tekmovalnem sistemu, saj se je število udeležencev povečalo s 24 na 32 reprezentanc, kolikor jih na SP-jih nastopa še danes.

Prve slovenske kvalifikacije in prva točka
V kvalifikacije se je prijavilo kar 174 reprezentanc, med katerimi se je prvič znašlo ime Slovenije. Varovanci Zdenka Verdenika so na osmih tekmah osvojili vsega eno točko, a ta je bila sila odmevna, saj je Slovenija v Splitu igrala proti Hrvaški 3:3, vse slovenske gole je dosegel Primož Gliha. V Francijo se je iz skupine neposredno uvrstila Danska, Hrvaška pa je tja odpotovala prek dodatnih kvalifikacij, kjer je izločila Ukrajino. Ob Hrvaški so na SP-jih prvič nastopili še Jamajka, Japonska in Južnoafriška republika. Južnoameriške kvalifikacije so prvič potekale v eni sami skupini, kjer je vsaka reprezentanca igrala z vsako po dvakrat.

Odmeval primer pretepenega policista
Uvodni del tekmovanja je zaznamovalo veliko nasilja. Zaradi številnih groženj s stavkami v dneh pred prvenstvom je prišlo do kar nekaj spopadov med policijo in delavci. Svoj delež pa so seveda pristavili tudi huligani, v prvi vrsti angleški in nemški. Tisti z Otoka so razgrajali v Marseillu, ki je gostil tekmo med Anglijo in Tunizijo. V pretepu med huligani in temnopoltimi domačini je bilo 63 ljudi ranjenih, več kot 80 pa priprtih. Še hujše posledice so prizadejali Nemci. Huligan Markus Warnecke je v Lensu z železno palico pretepel policista Daniela Nivela, ki je izgubil vid na eno oko. Primer je odmeval po vsem svetu, ki je napad obsodil. Fifa je pozneje skupaj s Francijo in Nemčijo ustanovila poseben sklad za boj proti nasilju v nogometu, poimenovan je ravno po Nivelu.

Po letu 1966 spet poraz Brazilije v skupini
Brazilija je prvič po 32 letih izgubila tekmo v predtekmovanju, saj je v Marseillu klonila pred Norveško, a so si "majhni kanarčki" že pred tekmo zadnjega kroga zagotovili osmino finala. Od favoriziranih reprezentanc je brez osmine finala ostala le Španija, ki jo je pokopal nepričakovani poraz proti Nigeriji (2:3). S tem se je končala kariera legendarnega vratarja Andonija Zubizarrete. Kar v treh reprezentancah (Savdska Arabija, Južna Koreja in Tunizija) so selektorja zamenjali že po dveh tekmah. Za svojevrstni derbi so poskrbeli nogometaši Irana in ZDA (Azijci so slavili z 2:1). Pred tekmo je bilo veliko govora o politični napetosti (ki med državama vlada že vrsto let). Nogometaši so se pozdravili sila prijazno, srečanje pa je minilo v duhu "fair playa". Obe reprezentanci sta sicer ostali brez osmine finala.

Beckham brcnil v prazno, Blanc udaril zgodovino
V osmini finala je največ pozornosti prinesel večni obračun med Anglijo in Argentino. Na začetku drugega polčasa je bil pri izidu 2:2 zaradi neumnega prekrška nad Diegom Simonijem izključen David Beckham. Odločitev je padla po enajstmetrovkah, kjer so bili s 4:3 srečnejši gavči. Beckham je bil po vrnitvi v domovino nekaj tednov na vseh tekmah Manchester Uniteda deležen žvižgov. Gostitelji so se brez Zinedina Zidana (zaradi nespametnega prekrška je bil izključen pri rutinski zmagi nad Savdsko Arabijo s 4:0) dolgo mučili proti Paragvaju in ga izločili šele s prvim zlatim golom v zgodovini SP-jev. Z glavo je v 113. minuti zadel Laurent Blanc.

Hrvaška ponovila uspeh Portugalske iz leta 1966
Presenečenje prvenstva je bila Hrvaška, ki je postala prva novinka po letu 1966 in Portugalski, ki se je zavihtela v polfinale. Četi Miroslava Blaževića se je v zgodovino uspelo zapisati po sijajni četrtfinalni zmagi nad Nemčijo s 3:0. Brazilci so se mučili z Dansko (3:2), Nizozemska je po zaslugi fantastičnega zadetka Dennisa Bergkampa tik pred koncem tekme izločila Argentino (2:1). Ogromno dela so imeli spet Francozi, ki so v tekmi brez zadetkov proti Italiji napredovali šele po streljanju enajstmetrovk. Azzurri so še tretje zaporedno prvenstvo končali po "loteriji" (leta 1990 so enajstmetrovke izgubili v polfinalu, leta 1994 pa v finalu).

V 142 tekmah edina gola zabil v pravem trenutku
Hrvaška pravljica se je končala v polfinalu, ko so jih zaustavili gostitelji. Ognjeni so na začetku drugega polčasa sicer povedli, ko je zadel prvi strelec prvenstva Davor Šuker, preobrat je zrežiral branilec Lilian Thuram, ki je zabil oba gola - edina v svojih 142 reprezetančnih nastopih! V drugem polfinalu je Brazilija po streljanju enajstmetrovk premagala Nizozemsko.

Nevidni Ronaldo, nabito polne pariške ulice
Veliki finale je bil po dolgem času spet izrazito neenakovreden, saj je Francija razbila Brazilijo kar s 3:0. Po 28 letih je svetovni prvak spet zabil tri zadetke več od poraženca (v Mehiki je prav Brazilija premagala Italijo s 4:1). Junak finala je bil Zidane, ki je dosegel dva zadetka, drugega v sodniškem podaljšku prvega polčasa, s katerim je kanarčkom spodrezal krila. Povsem brez kril pa je bil največji brazilski zvezdnik Ronaldo, ki naj bi pred finalom celo doživel živčni zlom. Sprva ga ni bilo v začetni postavi, nato se je na zelenici le pojavil, a ni pokazal praktično ničesar. Še danes ni jasno, kaj se je v resnici dogajalo z rumeno devetico. Vsesplošno slavje se je iz Stade de Franca preselilo na pariške ulice, kjer se je ekstazi užitka predalo več kot dva milijona navdušencev.

Iskrice 16. svetovnega prvenstva:
- Danec Michel Laudrup je na svetovnih prvenstvih zabil "le" dva zadetka, med njima pa je kar 12 let in 16 dni razlike. V Mehiki 1986 je zabil v predtekmovanju proti Urugvaju (6:1), leta 1998 pa v predtekmovanju pri porazu proti Franciji (1:2).
- Argentina je v predtekmovanju s 5:0 premagala Jamajko, pri tem je Gabriel Batistuta v drugem polčasu zabil vse svoje tri zadetke. Batigol je s tem postal edini nogometaš, ki je na hat-trick zabil na dveh različnih SP-jih. Leta 1994 mu je to uspelo proti Grčiji.
- Ebbe Sand je v osmini finala pri zmagi Danske proti Nigeriji (4:1) zadel že po 16 sekundah po tem, ko je v igro vstopil kot zamenjava za Petra Mollerja. To je še danes najhitrejši zadetek rezervista v zgodovini SP-jev.
- Robert Prosinečki je postal edini nogometaš, ki je na svetovnih prvenstvih dosegel zadetek za dve različni državi - leta 1990 v dresih Jugoslavije, leta 1998 pa Hrvaške.
- Alessandro Nesta je nogometaš, ki je moral najhitreje zapustiti tekmo v zgodovini svetovnih prvenstev. Italijanski branilec je po poškodbi svoje mesto na tekmi proti Avstriji (2:1) moral prepustiti Giuseppeju Bergomiju.
- Kamerunec Rigobert Song se je v zgodovino SP-jev zapisal kot prvi nogometaš, ki je bil izključen na dveh različnih prvenstvih (1994, 1998). To je pozneje "uspelo" tudi Zinedinu Zidanu (1998 in 2006).
- Maročan Said Belqola je postal prvi afriški sodnik, ki je pravico delil v finalu svetovnega prvenstva.