Ali je bil tako poln samozavesti ali pa mu niso povedali, da je ob zadnjih dvanajstih odločitvah z bele točke enajstkrat slavil tisti, ki je streljal prvi. Kostariški narodni heroj, vratar Keylor Navas, je znan po tem, da natančno preučuje izvajalce najstrožjih kazni. Še posebej dobro je poznal grškega tragičnega junaka Theofanisa Gekasa. Bila sta soigralca pri španskem Levanteju v sezoni 2012/2013. Navasu se obeta odmeven prestop, baje k Portu. Kostaričani, ki so slabo uro igrali z desetimi, so dokazali, da imajo to, kar je treba imeti za dosego velikih ciljev. Doma v glavnem mestu San José je množica norela dolgo v noč. Kostarika nima vojske, a reprezentanca osvaja do danes neznana nogometna ozemlja.

Njegov otroški obraz niti slučajno ne nakazuje ubijalskega instinkta, ki na nogometnih zelenicah v obup spravlja nasprotnike. James (izgovori Hámes) Rodríguez, po mnenju večine najboljši igralec svetovnega prvenstva, s svojo razkošno levico kofetarje vodi k popolnosti. Je glavni krivec, da navijači v rumenih dresih poškodovanega Radamela Falcaa skoraj ne pogrešajo. James ni samo prvi strelec prvenstva, proti Urugvajcem je iz voleja zabil tudi najlepši gol. Veliko novorojenčkov v zadnjih dneh imenujejo po njem. Prek Twitterja mu je občudovanje izrazil ameriški košarkar LeBron James (ta pa je Džejms): "Imam favorita med Kolumbijci. Ime pomaga." Tudi pevski zvezdnici, Kolumbijka Shakira ("James, hvala lepa") in na karibskem otoku Barbadosu rojena Rihanna ("Rodriguez, on je samo otrok!"), sta se odzvali na družbenih omrežjih.

Jamesov oče Wilson je bil nogometaš, branilec. Z mamo sta se kmalu razšla in Jamesa je v prvo nogometno šolo pri petih letih vpisal očim, Juan Carlos Restrepo. Strica Antonia, tudi nogometaša, so sredi 90. let umorili. Mama je tri mesece jokala, potem ko se je po kratkem igranju pri klubu Envigado FC komaj 16-leten sam odpravil v Buenos Aires. Telefonske zveze so bile drage in klici kratki, največ dve minuti. Prvi trener ga je poniževal: "Ti, Kolumbijec, vključi se v napad." Julio César Falcioni je bil modrejši in ga hitro uvrstil v prvo moštvo. Uresničil mu je sanje. Pod južnim križem je začel blestečo člansko kariero. Bil je najmlajši tuji debitant (17) in prvak (18) v argentinski ligi. S svojim talentom je odločilno prispeval k prvemu in edinemu naslovu Banfielda, kluba s 118-letno tradicijo. Materin obisk je razbil samoto. Tako je izboljšal igro, da so jo vodilni v klubu prosili, naj ostane. Kmalu je našel tudi ljubezen. Pri 19 letih se je poročil z odbojkarico Danielo Ospina, sestro reprezentančnega kolega, vratarja Davida. Hčerkica Salomé že malo več kot leto dni osrečuje mlada starša. Pri Portu je dozorel kot igralec, Monaco je zanj plačal 45 milijonov evrov.

Država Gabriela Garcíe Márqueza se je po 16-letni odsotnosti na svetovnih prvenstvih prvič v zgodovini prebila v četrtfinale. Od tiste generacije z glavnim režiserjem, "fantkom" Valderramo, ni imela tako dobrega kolektiva. Zanimivo: trije kolumbijski selektorji so prišli v Brazilijo na čelu tujih reprezentanc, kolumbijsko vodi Argentinec José Pekerman. Nekdanji taksist še ni izgubil na svetovnih prvenstvih. V državi ga dobro poznajo, saj je igral v Medellinu pri Independienteju. Zaradi poškodbe kolena se je moral leta 1977 upokojiti. Star je bil 28 let. Vrnil se je v Argentino in se preživljal za volanom. Proti sinjemodrim je v soboto izenačil rekord devetih tekem brez poraza Vittoria Pozza, italijanskega selektorja na SP-jih 1934 in 1938. Naslednji nasprotnik bo Brazilija. Čeprav je Kolumbijci niso premagali od leta 1991, so se zadnja štiri srečanja končala z remijem. Vprašanje je, koliko bosta na dvoboj med rumenima vplivali tradicija in zgodovina.

Brazilci so se oddahnili: Maracanaza ne bo. Urugvaj je bil brez Luisa Suáreza nemočen. Tudi če je pred tekmo v slačilnici visel dres z devetico na hrbtu in če je veliko navijačev na tribune prišlo z njegovim obrazom, ni šlo. Diego Forlan je bil le bleda senca tistega pred štirimi leti. Po neverjetnem podvigu pred 64 leti stadion Maracaná Urugvajcem ni bil naklonjen. Vrnili so se enajstkrat, zmagali samo dvakrat in prav tolikokrat remizirali. Vse drugo je bilo porazno. Nikoli niso premagali Brazilcev.

Urugvajski predsednik José "Pepe" Mujica, ki je na čelu množice pričakal nogometaše na letališču v Montevideu, je ponovno dvignil veliko prahu, ko se je nečedno spomnil matere veljakov Fife in označil kazen Suárezu kot fašistično. Sinoči je Pistolero končno priznal napako (ugriz) in se Giorgiu Chiellinju opravičil. Ta je opravičilo sprejel in prosil za milejšo kazen.

Vratar Julio Cesar je imel v Belo Horizonteju po koncu podaljškov solzne oči. Vedel je, da se lahko v loteriji enajstmetrovk oddolži Brazilcem in samemu sebi. "Streljajte mirno, jaz bom tri ubranil," je rekel soigralcem. Malo prej je z izvrstno parado odbil strel Charlesa Aránguiza, nekaj sekund pred koncem pa mu je enako kot 200 milijonom Brazilcem bomba Mauricia Pinille, ki je skoraj razbila prečko (sreča prvaka?), zaustavila dih. Tako blizu in tako daleč od nogometnih nebes oziroma pekla.

Občutek krivde ga je spremljal zadnja štiri leta, vse od tiste nesrečne akcije v Port Elizabethu, ko je po predložku Nizozemca Wesleyja Sneijderja zamudil in že v četrtfinalu pospešil začetek konca za selecao. Vsi prsti so kazali nanj. Nekdo ga je celo preimenoval Barbosinha (Mali Barbosa) v spomin na brazilskega vratarja, ki je zatajil leta 1950 in posledice nosil do smrti, več kot pol stoletja.
“Samo družina ve, kaj sem prestajal zadnja štiri leta,” je rekel. Vratar je poročen z nekdanjo manekenko Susano Werner, plavolasko, ki je zaslovela leta 2002, ko je z japonskih in korejskih tribun bodrila takratnega zaročenca, Fenomena Ronalda. Julio Cesar ve, da ni še nič osvojil, a vsaj do petka bo imel mir.

Še en krivec, Arien Robben, se skuša otresti očitkov iz južnoafriškega finala, ko je zapravil dve odlični priložnosti. Tudi nanj so bile usmerjene vse oči nizozemskih fanatikov. Gre mu odlično. Nedeljski nastop proti Mehičanom je znova pokazal, kako malo prostora potrebuje, da povzroči popolno zmedo. Polemika ob dosojeni enajstmetrovki malo pred koncem se bo še dolgo vlekla. Najprej je priznal, da je skočil v bazen, kmalu zatem pa pojasnil, da se je simuliranje zgodilo v eni izmed prejšnjih akcij. V prvem polčasu je sodnik spregledal kar dvojni prekršek nad njim v kazenskem prostoru. Izvedbo najstrožje kazni je Roben prepustil Klaas-Janu Huntelaarju, čeprav je ta od zadnjih petih izvedb zgrešil kar štiri. Mehičani so po šestem zaporednem izpadu v osmini finala bentili nad delivcem pravice, a so bili krivi tudi sami. Ob vodstvu in dobri igri so se prekmalu povlekli.

Nemčija in Francija sta računali na derbi, a zagotovo ne po takšnem odporu zelenih Nigerijcev in Alžircev. Čedalje težje je na svetovnih prvenstvih načrtovati na dolgi rok. Nogometna naivnost ne obstaja več. Tudi najmanjšega je treba premagati s potenjem. Vedno bolj vprašljiva pa je tudi trditev, da je nogomet igra, v kateri vedno zmagajo Nemci.

Podatek: V Braziliji so prodali 14 milijonov žog Brazuca.

Zgodba: Čeprav je bil trikrat svetovni prvak, Pelé nikoli ni dvignil pokala, saj so v brazilski reprezentanci kapetanski trak vedno nosili branilci oziroma vezist: Bellini (1958), Mauro (1962), Carlos Alberto (1970), Dunga (1994) in Cafú (2002). Tudi letos je kapetan Brazilije iz zadnje vrste: Thiago Silva.

Juan Vasle