Komentator RTV Slovenija je prvič svetovno prvenstvo komentiral že leta 1982, ko so v Španiji svetovni prvaki z zmago nad Zahodno Nemčijo postali Italijani. V pogovoru z Anžetom Bašljem se je dotaknil svoje komentatorske kariere na SP-jih, spregovoril je tudi o razliki v igri s prejšnjih svetovnih prvenstev, o letošnjih nastopih, sodnikih in nogometašu, okoli katerega se v Braziliji te dni vrti praktično vse - Neymarju.

Na svetovnem prvenstvu so ostale le še štiri reprezentance. Če bi pred prvenstvom razmišljali, kdo bo v polfinalu, bi izbrali vse štiri?
Ja, verjetno bi tri od štirih zadel. Na koncu se je vse izšlo, da ni velikih presenečenj. Če je deset reprezentanc, ki konkurirajo za štiri mesta, potem pač nekatere izpadejo. Za Špance mi je bilo jasno, da so v zelo šibki formi, prav tako Angleži in Urugvajci. Ko pogledamo presek vseh 60 tekem, je vse tako, kot mora biti.

To je za vas že osmo svetovno prvenstvo. Kako bi ocenili igro na tem prvenstvu?
Nogomet se spreminja, tako kot vse stvari. V primerjavi s SP-jem leta 1982, ko sem bil prvič, je ta šport dobil popolnoma novo konotacijo. Danes se igra bistveno hitreje, močneje, ostreje. Bistvo igre je igra na prekinitve, tako da praktično ni več tistih golov na odločilnih tekmah iz napadalnih akcij, ampak se igra bolj zaprto, precej bolj na telo, na nasprotnika, onemogočati najboljše igralce. To so danes smernice modernega nogometa.

Zanimivo, da smo na prejšnjih prvenstvih velikokrat govorili o napakah vratarjev, tokrat pa so bili vratarji večinoma izvrstni, razen ruskega.
Vratarji so zelo pomemben člen v takšni igri, kot se igra danes. Vsi vratarji, predvsem pa južnoameriški, so pokazali izjemno formo. Prav tako so nekateri evropski vratarji branili fantastično - Nemec Neuer je bil zame izjemen, pa tudi ameriški vratar Howard. Praktično ni bilo slabega vratarja, mislim, da je kakovost zelo izenačena. Tudi slabih reprezentanc ni bilo.

Ni bilo slabih reprezentanc, ni bilo slabih vratarjev, veliko pa se je govorilo o slabih sodnikih. Zdaj so na vrsti še štiri najpomembnejše tekme. Vas je morda strah, da bi sodniki lahko negativno vplivali na potek srečanj?
Sploh ne. Na te stvari gledam morda nekoliko drugače. Po mojem mnenju sodniki ne odločajo nogometnih tekem, temveč nogometaši. Treba je zadeti gole, v nogometu štejejo le goli. V svojih prenosih že nekaj desetletij govorim, da se ne da živeti od sumljivih prepovedanih položajev in dosojenih ali nedosojenih 11-metrovk. Treba je drugače priti do zadetkov in zmage. Sodniki so faktor, so tukaj. Niso podkupljive barabe ali neki kriminalci, ampak delujejo v korist nogometne igre.

Kateri igralci so na vas pustili največji vtis?
Vsekakor je zame prvi igralec do polfinala Arjen Robben. To je nogometaš po mojem okusu. Poleg njega je tu še James Rodriguez, nogometaš, ki ga spremljam od mladinskih nog in za katerega vem, da je izjemen igralec. Potem je tu vratar Neuer, bilo pa je tudi še nekaj takih, ki so me navdušili. Lahko rečem, da je to svetovno prvenstvo tudi prvenstvo novih obrazov, recimo Francoz Griezmann ali pa Origi iz Belgije, torej nogometaši, ki jih pred prvenstvom praktično sploh nismo poznali.

Vsi pa poznamo Neymarja. Če se nekako osredotočiva na prvi polfinale. Kaj bo pomenila njegova odsotnost na tekmi Brazilije in Nemčije?
Neymar igra popolnoma drugače za reprezentanco kot za Barcelono. Pri Barceloni je nekako odmaknjen, tam se vse igra po Messijevem vzoru, v reprezentanci pa ima proste roke in v bistvu celotna reprezentanca igra zanj. Brazilija brez Neymarja bo prav gotovo slabša, a zavedati se moramo, da imajo zelo čvrsto obrambo. Mislim, da sta branilca Thiago Silva in David Luiz najboljša na tem prvenstvu in v polfinalu se bo poznalo, da poleg Neymarja ne bo še Silve, kar utegne biti velik problem na tekmi proti Nemcem.

Pa drugi polfinale med Argentino in Nizozemsko?
To je srečanje, ki je bilo vselej zelo zanimivo. Če se ne motim, imajo Nizozemci štiri zmage, Argentinci dve ob dveh neodločenih izidih. Argentinci niso premagali Nizozemcev od leta 1979, ko sem začel reportersko kariero. Odločile bodo malenkosti, morda kak strel Messija ali pa kakšna vragolija Robbna. Oba polfinala sta popolnoma odprta. Če bodo podaljški in 11-metrovke, to tudi pričakujem.

V Braziliji nekako vsi pričakujejo finale Brazilija - Argentina. Bi bil to finale po vašem okusu?
Zakaj pa ne Nemčija - Nizozemska (smeh). Vsekakor so Brazilci favoriti, igrajo doma, a so pod silovitim pritiskom javnosti, medijev in vprašanje je, ali bodo vsi to zdržali. Če bodo Brazilci premagali Nemce, nato pa zmagali še v finalu, jim bomo samo zaploskali in jim rekli, da so bili res najboljši.

Vem, da ste komentirali že veliko pomembnih tekem, tokrat boste komentirali finale na Maracani. Je to tudi za vas neki osebni vrhunec glede na to, da se igra prvenstvo v Braziliji in da bo tekma na Maracani?
To bo moj četrti finale svetovnega prvenstva, ki ga bom komentiral. Finale sem prenašal v letih 1982, 1990 in 1998. Vsekakor je to nekako jagoda na vrhu smetane v Wimbledonu. Moram pa povedati, da se na vsako tekmo pripravim enako zavzeto, za neko mladinsko tekmo ali za finale svetovnega prvenstva. Vsak prenos je treba vzeti resno, tokrat je pa to še nekaj posebnega, saj tudi za gledalce finale svetovnega prvenstva pomeni tekmo štiriletnega obdobja. Dal bom vse od sebe, v ta prenos bom dal vsa svoja čustva.