Pragmatični Didier Deschamps že v igralskih letih ni skrival svojega nogometnega vodila, ki se ga drži tudi kot selektor:
Pragmatični Didier Deschamps že v igralskih letih ni skrival svojega nogometnega vodila, ki se ga drži tudi kot selektor: "Ne znam igrati, zato da bi se igral, igram, da zmagujem!" Foto: Reuters
Hugo Lloris ob obrambi v 21. minuti polfinala z Belgijo
Francija je dobila bitko na sredini, pri čemer je dobro zadušila napadalno igro Belgije, ki je sprožila vsega tri strele v okvir vrat Huga Llorisa, pri čemer je bila ključna njegova obramba v 21. minuti. Kapetan Francije je edini iz prve enajsterice, ki je starejši od 30 let, povprečna starost začetne postave je znašala 26,8 leta. Foto: Reuters
Eden Hazard in Antoine Griezmann
Antoine Griezmann je že iz Atletica Madrid vajen, da žrtvuje svoje osebne dosežke v korist moštva, pri tem pa je v dresu Francije zagotovilo za zadetke. Na zadnjih sedmih tekmah v izločilnih bojih so Les Blues brez njegovega gola ali podaje ostali le enkrat - v finalu Eura 2016. Foto: Reuters
Navijaško slavje pod Slavolokom zmage v Parizu
Francijo spet pretresa navijaška mrzlica, ki je bila pred dvema letoma zaradi okoliščin in izrednih razmer precej bolj zadržana, manj številčna in bučna. Prizori torkovega slavja napovedujejo za nedeljo podaljšani praznični konec tedna - v soboto Francozi že tako praznujejo najpomembnejši državni praznik 14. julij. Foto: Reuters
Umtiti Francijo popeljal v finale "mundiala"

"Gre za skupno delo. Res je, da sem jaz dosegel gol, a skozi celotno srečanje smo se skupaj branili, ves trud smo opravljali zedinjeni, za kar smo bili nagrajeni z mestom v finalu. Opravili smo našo nalogo, raztrgali smo jih, bilo je 11 psov na igrišču. Takšnih, ki se tudi vrnejo na svoje mesto, in s takšnim stanjem duha bomo zmagali," je bil slikovit v primerjavi Umititi, tudi uradno izbrani najigralec prvega polfinala.

Polfinalni junak kot Thuram ali kot Puyol
Umtitijev odločilni zadetek je Francoze spomnil na polfinalni podvig legendarnega branilca Lillana Thurama izpred 20 let, ki je svoja edina gola na kar 142 reprezentančnih tekmah dosegel v polfinalu domačega SP-ja 1998, in to za preobrat proti Hrvaški (2:1) in preboj v veliki finale z Brazilijo (3:0). Nevtralni opazovalci so se spomnili na prav tako odločilni zadetek Carlesa Puyola v polfinalu Južne Afrike 2010 proti Nemčiji (1:0), kjer je na koncu slavila Španija.

Načrtno začel iskati priložnosti ob prekinitvah
"Priznam, da je noro. Običajno sem pri kotih ostajal na sredini. Pred nekaj dnevi sem si ogledal nekaj svojih tekem in postavitev ob prekinitvah. Odločil sem se, da grem ali na prvo ali na drugo vratnico, kar se je nocoj obrestovalo,"
je Umtiti za televizijo beIN Sports razkril, da so se v francoskem taboru načrtno odločili, da ob prekinitvah pripeljejo pred nasprotna vrata oba osrednja branilca. "Se ne zavedamo povsem, a vemo, da gradimo nekaj izrednega. Preostane še ena tekma, ki je največja. Naredili bomo vse, da osvojimo turnir," se je osrednji branilec ozrl proti nedelji, ko čaka Francijo drugi zaporedni finale velikih tekmovanj.

Srečnež ali oče francoskega uspeha?
Francosko slavje na stadionu Krestovski na otoku delte reke Neva je potekalo natanko dve leti po porazu v finalu domačega evropskega prvenstva 2016 proti Portugalski (0:1 po podaljšku). Da delo na 21. svetovnem prvenstvu v nogometu še zdaleč ni opravljeno, se tako Francozi še kako dobro zavedajo, najbolje pa zagotovo selektor Didier Deschamps. S svojo pragmatično, najprej v obrambo usmerjeno igro, iz katere se nato gradijo hitri protinapadi, ravno ne žanje simpatij po svetu, še v domovini ga ima marsikdo za najsrečnejšega selektorja na svetu, ki mu je v naročje padla noro talentirana generacija.

A po drugi strani gre za kapetana zlate generacije 1998, ki je prvi dvignil zlati pokal za naslov svetovnih prvakov in je po Rudiju Völlerju prvi nekdanji igralec, ki je kot selektor pripeljal svojo reprezentanco v finale. "49 dni preživeti skupaj je zahtevna stvar. Veliko stvari, težkih trenutkov v skupinskem delu, za vse uspehe gredo res zasluge vsem članom reprezentance," je Deschamps še poudaril pomembnost moštvenega duha.

Glavna hiba ostaja neučinkovitost, ki jo ponazarja Giroud
"Zelo trdo smo delali v obrambi. A bolje bi morali izkoriščati protinapade,"
je v zahvalnem govoru Deschamps vseeno izpostavil pomemben element, ki jih je pokopal že v finalu Eura 2016 – neučinkovitost. Po koncu s sodniškimi dodatki 97 minut dolgega derbija so Francozi kar 19-krat poskušali s streli (Belgijci le devetkrat), samo pet strelov pa je res šlo v okvir vrat Thiabauta Courtoisa. Veliki dolžnik je osrednji napadalec Olivier Giroud, ki opravi sicer ogromno dela pri obrambnih nalogah in tudi v napadu pri spuščanju žog ter pridobivanju prostora, a v zaključkih je prevelik porabnik uporabnih žog. Na SP-ju 2018 je Giroud odigral že več kot sedem ur nogometa, a še vedno v statistiki ni niti enega njegovega strela v okvir vrat!

Trdno okostje: dva temelja na sredini in nevarni krili
Najstniški brzovlak Kylian Mbappe je proti Belgiji pripravil kar šest priložnosti za zaključni strel, od tega je tri zapravil Giroud, vzhajajoči superzvezdnik je ob svojih tekih navdušil še s sedmimi uspešnimi preigravanji v 15 poskusih. Drugi krilni napadalec Antoine Griezmann je s podajo iz kota prišel do druge asistence na turnirju, ob tem je še trikrat zadel, dvakrat sicer iz 11-m, in ostaja ključni napadalec Francije, saj je bil s podajo ali zadetkom vpleten v kar 13 od zadnjih 20 golov Francije na velikih tekmovanjih.

A srce uspeha modrih je naveza na sredini: N'Golo Kante-Paul Pogba. Neutrudni motor moštva Kante je na prvenstvu pobral že 48 žog, največ izmed vseh. Pogba se je povsem podredil kolektivu, žrtvoval svojo ofenzivno igro, pri tem pa vladal zelenici med obema kazenskima prostoroma (štiri posredovanja, tri ustvarjene priložnosti, trije skoki, dve izbijanji žoge, en strel ob 90-odstotni natančnosti podaj).

Ob uvodnem pritisku Belgije ne gre spregledati zdajšnjega kapetana galskih petelinov vratarja Huga Llorisa, ki s parado ob strelu iz obrata branilca Tobyja Alderweirelda kandidira za najobrambo prvenstva. Edini tridesetletnik v prvi postavi Francije je na SP-ju ubranil zadnjih sedem strelov v okvir vrat, nepremagan je ostal tako v četrtfinalu z Urugvajem kot v polfinalu z Belgijo.

Francoske ulice spet preplavljene z navijači
"Nezaustavljivi"
(L'Equipe), "Sanje, ki so vse manj in manj nore" (France Football), "Herojsko proti Belgiji, modri še naprej sanjajo drugo zvezdico" (Le Figaro) ali pa samo preprosto "Francija je v finalu svetovnega prvenstva" (Le Monde), so bile prve naslovnice spletnih portalov v Franciji, medtem ko so milijoni po državi proslavljali preboj v finale mundiala, tretjega v zadnjih 20 letih, kar v obdobju po 1998 ni uspelo še nobeni reprezentanci. V Parizu je Zinedine Zidane blestel in pokoril Brazilijo, leta 2006 v Berlinu pa je bil Zizou hkrati junak in bedak izgubljenega finala z Italijo.

30 poškodovanih zaradi petard v Nici
Zmaga nad severovzhodnimi sosedi je navdušila Francijo, od koder prihajajo karnevalske podobe slavja. Elizejske poljane v Parizu so bile preplavljene z množico navijačev, podobne slike so vidne v vseh večjih in tudi manjših mestih. Po strahu in paralizi po nizu terorističnih napadov pred Eurom 2016 zdaj Francija veliko bolj spominja na nepozabno poletje pred 20 leti, ko so prvič in edinkrat pokorili nogometni svet. Rajanje se za nekatere sicer ni povsod končalo veselo, saj je moralo zaradi pokanja petard v Nici najmanj 30 ljudi poiskati zdravniško pomoč, potrebno pa je bilo tudi posredovanje več deset gasilcev zaradi manjših požarov, dodaja Le Figaro.

Kdo bo zdaj prevzel vlogo ključnega moža ali bo uspeh Deschampsov mušketirski princip "vsi za enega, eden za vse"?

Pogba želi otrokom podeliti novo magično poletje
"Lepo je, samo to bi rekel. Srečen sem bil ob uvrstitvi v finale Eura 2016, ko smo z zmago nad Nemčijo v polfinalu naredili nekaj posebnega. A potem smo zapravili finale. Zdaj smo spet v finalu, to je dobro, nocoj se poveselimo in uživajmo. Jutri se pa osredotočimo na zadnjo tekmo,"
je Paul Pogba odločno povzel misli francoskih reprezentantov, da se v sredo začne delo za finalni obračun z Anglijo ali Hrvaško, pri čemer bodo v prednosti, ker si bodo lahko za sprostitev in v pripravo lahko v miru pogledali sredin drugi polfinale.

"Ne gre več za skupino, zdaj gre za družino, ki potrebuje še zadnjo potrditev. Leta 1998 sem imel šest let, a se ga spominjam kot včeraj. To si želim, da bi občutili zdajšnji 4-, 5-, 6-letniki, da bi bila vsa Francija presrečna zvečer 15. julija, pa 16., 17., 18. in 19. Da bi vsi imeli prelepe spomine na celotno poletje in nepozabne počitnice," je Pogba razkril svojo veliko nostalgično motivacijo, da se ponovi magično poletje 1998 tudi za novo generacijo Francozov.

a

Umtiti Francijo popeljal v finale "mundiala"