Valižani so do prve zelo cenjene lovorike v zgodovini prišli prav ob 100. obletnici kluba. Do zdaj so dvakrat igrali v polfinalu Pokala FA, kot zmagovalci ligaškega pokala pa so si v prihodnji sezoni zagotovili udeležbo v Evropski ligi. Bradford City je največja senzacija tega tekmovanja, saj se je kot četrtoligaš prvič po letu 1962 uvrstil v finale.
Bradford, ki je v četrtfinalu izločil Arsenal, v polfinalu pa Aston Villo, ni imel možnosti. Swansea je povedel v 16. minuti, ko je strel Michuja vratarju Mattu Duku še uspelo odbiti, pritekel je Nathan Dyer in zatresel mrežo. Pet minut pred odmorom je razigrani Michu povišal na 0:2, žogo je ob neodločnem Carlu McHughu poslal v desni kot.

Na začetku drugega polčasa je Dyer tako rekoč že odločil tekmo. Izmenjal si je dvojno podajo z Waynom Routledgeem in zadel v levi kot. V 56. minuti je vratar Duke podrl Jonathana De Guzmana in si prislužil rdeči karton. V vrata je stopil Jon McLaughlin, De Guzman pa je bil natančen z bele točke. Končni izid je postavil De Guzman v zadnji minuti po podaji Angela Rangela z desne strani.

Finale, London, Wembley:
Bradford City (IV) - SWANSEA CITY 0:5 (0:2)
82.597; Dyer 16., 48., Michu 40., De Guzman 59., 90.
RK: Duke 56./Bradford

Bradford City: Duke, Darby, McHugh, McArdle, Good (46./Davies), Thompson (73./Hines), Atkinson, Jones, Doyle, Hanson, Wells (57./McLaughlin).

Swansea City: Tremmel, Williams, Rangel, Davies (84./Tiendalli), Britton, Michu, Pablo, Dyer (77./Lamah), Routledge, De Guzman, Ki Sung-Jeung (62./Monk).

Sodnik: Kevin Friend