je odločen, da zaigra v elitni angleški ligi, čeprav je v pretekli sezoni pri Cardiff Cityju zbral le tri nastope v drugi ligi, večino časa pa dosegal zadetke za rezervno ekipo.
17 golov v drugoligaškem prvenstvu do 21 let je vpisal na svoj račun Šempetrc, ki šteje 24 let, a je lahko igral tudi za rezervno ekipo, saj je v njej omogočeno igranje štirim nogometašem, starejšim od 21 let. Cardiff je v finalu južne divizije izgubil proti Charltonu.
Velikonja, ki je lani ob prestopu iz Maribora s klubom iz prestolnice Walesa podpisal štiriletno pogodbo, se želi zdaj čim bolje dokazati trenerju na pripravah, ki se začnejo prihodnjo sredo, in si priboriti mesto v prvi ekipi.
O pričakovanjih pred novo sezono smo se s primorskim napadalcem pogovarjali na sobotnem dobrodelnem nogometnem spektaklu v Biljah pri Novi Gorici, na katerem je bil eden izmed številnih gostov Valterja Birse in Tima Matavža.

Etien, ob četrti izvedbi ste se prvič aktivno udeležili dobrodelnega spektakla v Biljah. Kako gledate na ta dogodek?
Res je, prvič sem igral tu, saj mi je v prejšnjih letih vedno nekaj preprečilo udeležbo, pa najsi je šlo za priprave ali poškodbo. Predvsem smo vsi veseli, da smo se zbrali in da pomagamo otrokom. Drugič, to je druženje in neka predstava za ljudi, ki so veseli, da se v teh težkih časih poizkuša narediti čim več pozitivnega.
Zaigrali ste v ekipi Valterja Birse in ne vašega bratranca Tima Matavža. Kako to?
Tim me je povabil sem, a so se potem organizatorji najbrž ustrašili, da bi bila skupaj preveč dobra v napadu in so naju ločili (smeh).

Kdo od igralcev, ki so stali na drugi strani, se je po vašem mnenju izkazal za najbolj neugodnega tekmeca?
Mislim, da so bili vsi vratarji zelo dobri. Pa tudi drugi so se potrudili po najboljših močeh. Kar potruditi se je bilo treba na igrišču.

Nekaj novega je za vas, da ste ob koncu junija prosti. V prejšnjih letih ste se v dresih Gorice in Maribora v tem času že pripravljali na novo sezono.
V bistvu se ni veliko spremenilo, ker prostega časa spet ni toliko. Prosto sem imel, tako kot vselej, 14 dni, potem sem že začel izpolnjevati določen program. V ponedeljek odhajam nazaj v Anglijo, dva dni pozneje začnemo priprave, tja pa moram priti pripravljen. Mislim, da sem delal zelo dobro, tudi ta teden bom še "pilil" predvsem fizično pripravljenost. Moj cilj je, da se čim bolj izkažem in poskušam ostati v Cardiffu. Premier liga je le Premier liga, želim igrati v njej. Mislim, da imam kakovost zanjo, če pa bom videl, da položaj ni tak, da bi ostal tam, ne bom rinil z glavo skozi zid in bodo v poštev prišle druge opcije. Zavedam se, da sem vsako novo stopničko v karieri naredil s trdim delom in da moram tako nadaljevati. Prej ali slej se bo vse poklopilo, tako kot se je tudi do zdaj. Verjamem, da sem že zdaj dobro pripravljen, gotovo pa bom še bolje. Ko se pridružiš kolektivu, te soigralci še malo poženejo in je v bistvu lažje. Najbolj mučni dnevi so že za mano.
Omenjalo se je, da bi vas klub lahko posodil kakšnemu drugoligašu.
Seveda, mogoča je tako posoja kot prodaja, kot sem že rekel, pa je moj prvi cilj poskušati ostati v Cardiffu. Če sem pošten, za zdaj ne razmišljam o čem drugem in se o tem nisem nič konkretno pogovarjal, saj poskušam biti čim bolj osredotočen na to, da si priborim mesto v ekipi. Če mi ne bo uspelo, pa bom našel nekaj drugega.
V zadnjih dneh naj bi se za vas ogrel Real Sociedad. Je res kaj na tem?
Po medijih se vedno veliko piše, a za zdaj do mene ni prišlo še nič. Z menedžerji sem ves čas v stiku. Če sem odkrit, je bil njihov nasvet, naj uživam v poletju in se dobro pripravim na novo sezono. Tudi oni verjamejo v moje odlike in da bi lahko ostal v Cardiffu. Mogoče pa mi je celo - vsaj jaz tako razmišljam - Premier liga veliko bolj pisana na kožo kot druga liga, kjer je igra bolj fizična.
Morda veste, ali se je klub že okrepil s kakšnim novim nogometašem in ali je kdo zapustil vašo sredino?
Za zdaj še ne, bodo pa okrepitve gotovo prišle. Klub ima dovolj denarja, okrepitve za igranje v Premier ligi tudi potrebujemo, čeprav smo imeli že letos v drugi ligi izjemno ekipo. Na vsakem položaju sta bila vsaj dva ali celo trije igralci, tako da je bila že zdaj konkurenca velika, v prihodnosti pa bo še večja. A tega se ne bojim, ker to vodi k napredku. Tudi kar zadeva odhode, kakšnih večjih zadev še ni bilo. En igralec se je upokojil, še en starejši pa je šel iskat minute drugam. Poleg tega je odšlo še nekaj mlajših nogometašev.

V pretekli sezoni niste dobili veliko priložnosti v prvi ekipi, ampak ste večinoma igrali za rezervno moštvo. Kako je na vas vse skupaj psihično vplivalo?
Ni bilo enostavno, ampak v življenju je pač tako. Tak je profesionalizem, in to je treba vzeti v zakup. Sam sem vedno dobro delal, tudi od trenerja sem vedno poslušal, da dobro delam in naj samo tako nadaljujem. Tega sem se držal, je pa res, da psihično ni bilo enostavno. Na srečo sem imel podporo družine, dekleta in menedžerjev, pa tudi soigralcev, zato mi je bilo mogoče lažje. Ekipa je bila uspešna in v bistvu sem se zmag in napredovanja v Premier ligo veselil enako kot nekdo, ki je odigral vse tekme.
Trener Malky Mackay se je močno zavzemal za vaš prihod v klub. V kakšnih odnosih sta zdaj?
Ne morem mu zameriti, da nisem veliko igral. Trener se mora vedno odločati. Naenkrat je lahko na igrišču samo enajst nogometašev, drugih dvajset pa čaka na svojo priložnost. Enkrat jo dobi eden, drugič drugi. S tem se nima smisla obremenjevati, ampak ti mora dati dodaten zagon oziroma še večjo voljo, da še bolje treniraš in se dokažeš. Hkrati to vodi k napredku vsakega igralca posebej in tudi ekipe kot celote. Mislim, da je tudi konkurenca v naši ekipi pripomogla k temu, da smo napredovali med elito. Lahko bi rekel, da smo imeli za drugo ligo kar "strašno" ekipo.

Z rezervnim moštvom ste prav tako igrali v drugi angleški ligi. Kako bi opisali moč tega tekmovanja, v katerem ste dobro nastopali in dosegli tudi precej zadetkov?
Lahko povem, da smo igrali tudi proti ekipam, kot sta Queens Park Rangers in Swansea, skratka ekipam, ki so zelo močne. V tej ligi sta, denimo, igrala Anton Ferdinand za QPR in Danny Graham za Swansea, preden je prestopil v Sunderland. Tam igrajo torej tudi igralci, ki niso dobili prave minutaže v prvih ekipah, ko so se vračali po poškodbah. Tega ne jemljejo kot nekaj slabega. Vsekakor je pozitivno, da igraš. Najslabše je, če nimaš tekem. Sicer pa sem sam igral res dobro, tako sem se tudi počutil. Proti koncu se je poznalo, da je sezona dolga in naporna, zato vsekakor ni bilo enostavno, toda pomembno je, da sem zdrav in pripravljen za nove izzive.
Cardiff City je 53 let čakal na vrnitev med najboljša moštva v Angliji. Kaj bo cilj ekipe v novi sezoni?
Osnovni in realen cilj bo obstanek, a že to ne bo enostavno. Vemo, kakšne ekipe igrajo v Premier ligi. Je pa Cardiff zelo ambiciozen klub, ekipa je zelo dobro sestavljena in tudi ni sestavljena na silo. Mislim, da je to najbolj pomembno, v tej smeri pa bodo tudi dopolnjevali igralski mozaik. Z majhnimi koraki bomo najprej poskušali priti do obstanka v ligi, potem pa bodo cilji verjetno z leti zrasli.
Med angleško elito bo s Hull Cityjem znova igral tudi Robert Koren. Sta se med sezono kaj srečala?
Ja. Robi je zelo cenjen igralec in zasluži si, da mu je uspelo. Kar sem spremljal tekme Hull Cityja, je tam glavni igralec in tudi rezervni kapetan. Mislim, da ima velike zasluge, da je Hull napredoval v prvo ligo.
Zdaj že leto dni živite na Otoku. Kaj vas je v Veliki Britaniji najbolj navdušilo in kaj najbolj razočaralo, če vas je sploh kaj?
Najbolj me je navdušilo pozitivno ozračje na splošno med ljudmi, ne samo v nogometu. Tudi v Veliki Britaniji stanje ni idealno, a ljudje poskušajo na vse skupaj še vedno gledati s pozitivne strani. Nad tem sem bil res zelo presenečen. Razočaralo me ni nič kaj posebej, gotovo pa ne morem reči, da je hrana tako okusna kot pri nas. A sem se navadil tudi hrane, poleg tega pa sem si kuhal tudi sam, tako da to ni bila takšna težava. Lahko povem, da so kosila v pripravljalnem središču v redu, niso pa takšna, da bi res užival v tisti prehrani.

Najbrž še spremljate dogajanje v vaših prejšnjih klubih, Gorici in Mariboru. V zadnjem času sta oba doživela nekaj sprememb. Kakšno sezono jima napovedujete?
Položaja, v katerem je Gorica, ne poznam dobro, kot kaže, pa se premika v pozitivno smer. Prvi dokaz, da je tako, bo, ko bodo igralci dobili vse plače. Prej je težko kaj komentirati. Mislim, da si to igralci tudi zaslužijo in upam, da bodo prejeli denar. V Maribor je resda prišel nov trener, v igralskem kadru pa še ni bilo nekih velikih sprememb. Mislim, da bo Maribor še naprej zelo močna ekipa. Klub deluje kot stroj in nogometaši kar hitro padejo v ta ritem. Verjamem, da bodo ponovili vsaj lanske uspehe v Evropi ali jih celo še nadgradili. Ne bo pa enostavno, saj s tem, kolikor pri nas vlagamo v nogomet, ne gre pričakovati čudežev. Poklopiti se jim bo moralo, imeti bodo morali tudi malce sreče, tako kot v zadnjih dveh sezonah.
Dobro poznate Darka Milaniča, ki je bil vaš trener tako pri Gorici kot pri Mariboru. Vas je presenetil njegov odhod v Sturm?
Malo sem bil presenečen, a on najbolje ve, zakaj se je tako odločil. Tudi v Gradcu je legenda kluba, z njim je igral v Ligi prvakov in gotovo mu bodo dali mir in čas, da si zgradi ekipo po svojih željah. Verjamem, da bo uspešen, saj je bil povsod, kjer je do zdaj deloval.
Še beseda, dve o reprezentanci. V zadnjem času resda niste bili tako na očeh, a vendarle - ste mogoče že prejeli klic Srečka Katanca?
Ne še. Verjamem pa, da bo s časom prišel, če bom dobro igral in dosegal zadetke. Želja vsakega nogometaša je igrati za reprezentanco. Konkurenca je velika, a tisti, ki se bo izkazal, bo verjetno zraven.