Po koncu ligaške sezone pa napovedujejo celovito prenovo sistemov na stadionu, za katero je pogoj uspešen javni razpis. Prvi konec minulega leta ni uspel. Travnata površina na osrednjem slovenskem nogometnem stadionu je zaradi slabega stanja deležna številnih kritik.

Direktorica Športa Ljubljana Tatjana Polajnar je na redni novinarski konferenci ljubljanskega župana Zorana Jankovića poudarila, da je stadion zelo obremenjen, saj na njem potekajo klubske in reprezentančne tekme.

Že nekaj časa upravljavci opažajo, da je težava z zelenico globlja, saj zastaja odvajanje padavinske vode, in sicer med ogrevalnim sistemom in drenažo. Decembra so objavili razpis za celovito obnovo zelenice in sistemov pod njo, a na njem dobili le dve ponudbi, ki nista bili ustrezni. Zato so ga predčasno zaprli.

Kmalu nov razpis za prenovo

Glede na oceno stanja so se nato odločili, da poleg rednih vzdrževalnih del v zimskem nogometnem premoru izvedejo nekatere globlje ukrepe. Decembra in januarja so tako nekoliko globlje prenovili igrišče, do globine 10 do 15 centimetrov, premešali ves temeljni ustroj s peskom in položili novo travnato rušo, ki je enaka kot na stadionih v Celovcu in Salzburgu. Vrednost vseh zimskih del je po besedah Tatjane Polajnar okoli 260.000 evrov. Najpozneje naslednji teden pa je napovedala nov razpis za celovito prenovo zelenice in sistemov drenaže, ogrevanja in zalivanja. Cilj je, da bi se dela začela maja po koncu Prve lige, s ciljem, da bi bila končana do začetka julija oz. prvih evropskih tekem.

Obnove potekajo tudi drugje

Na področju nogometa v prestolnici je Polajnar omenila še ureditev dveh novih nogometnih igrišč z naravno travo v okviru Športnega parka Golovec v Štepanjskem naselju. Izbira izvajalca za ureditev obeh igrišč je pravnomočna, na njih pa bosta s 1. marcem sobivala nogomet in ragbi. Bejzbol, ki so ga do zdaj prav tako igrali na igriščih v Štepanjskem naselju, pa se seli na igrišče na Tesovnikovi ulici. Konec minulega leta je bila medtem na področju športa zaključena celovita energetska prenova športne dvorane Ježica. V okviru te so zamenjali stavbno pohištvo, dodali izolacijo zunanjih sten, podstrešij in strehe, celotno razsvetljavo nadomestili s svetili LED in uredili energetsko varčnejše prezračevanje v košarkarski dvorani. Prenovili so tudi ogrevalni sistem, namestili dodatne obnovljive vire energije s toplotno črpalko in za prezračevanje ter tudi za ogrevanje uvedli centralni nadzorni sistem, je nanizala vodja službe za energetsko upravljanje ljubljanske občine Petra Šeme.

Na streho so medtem namestili sončno elektrarno z močjo 108 kW, dodatno pa so poleg energetske sanacije uredili tudi odvodnjavanje ter poskrbeli za boljšo požarno varnost. Skupna naložba je dosegla 1,6 milijona evrov, od tega je energetska sanacija stala 1,2 milijona evrov.

Pri prenovi dvorane so združili dva projekta – projekt energetskega pogodbeništva EOL v sodelovanju z zasebnima partnerjema Petrol in Resalta, prek katerega so v Ljubljani do zdaj celovito ali delno prenovili 92 objektov, in projekt postavitve 51 sončnih elektrarn na strehah ljubljanskih javnih objektov, s čimer bo nastala največja samooskrbna energetska skupnost v državi. Do zdaj so skozi projekt namestili 45 sončnih elektrarn.