Uveljavljeni napadalec iz Murske Sobote je kariero seveda začel v Muri, nato pa zamenjal precej klubov in v sezoni 2011/2012 igral celo na Kitajskem. Lani se je vrnil v Slovenijo in se z Zavrčem zanesljivo prebil v Prvo ligo. Klub iz ene najmanjših slovenskih občin je po 17 krogih na tretjem mestu z istim številom točk kot Koper. Boljši je le Maribor.

S Koprom ste drugi na lestvici. Spomladi se boste očitno bojevali za Evropo ...
Vse je mogoče. Tako izenačene lige že dolgo ni bilo. Triglav je premagal Maribor ... Če bi kdo rekel, da bomo po 17 krogih na vrhu lestvice, bi se vsi smejali. Najprej so mislili, da imamo srečo, ampak zdaj se vidi, da imamo kakovost. Ko padejo takšne ekipe, kot so Maribor, Koper in Olimpija, moraš imeti kakovost. 25 golov smo dali, res pa je, da smo jih tudi toliko dobili. Nismo obrambna ekipa. Zdaj nas nihče več ne jemlje kot avtsajderja, ampak nas spoštujejo. Postavo imamo dobro, morda pridejo pozimi še kakšne okrepitve in prepričan sem, da lahko posežemo v boj za najvišja mesta.

Kako ste zadovoljni s svojimi predstavami? Dosegli ste tri gole, Dino Kresinger ima v napadu pogosto prednost pred vami. Na zadnji tekmi proti Kopru tako niste igrali ...
Lahko bi bilo bolje, ampak mislim, da sem odigral korektno. Pomembno je, da ekipa zmaguje. 22 igralcev je precej enakovrednih, sezona pa je dolga. V 36 krogih bo vsak dobil priložnost. Nosilci igre seveda igrajo več, drugi se menjavamo. Kresinger je pred sezono okrepil ekipo, dobiva več priložnosti, kar je razumljivo in seveda ni nobene zamere.

Kdo od nogometašev Zavrča je po vašem mnenju najbolj izstopal v dosedanjem poteku Prve lige?
Težko je reči. Nimamo izrazitega strelca, nimamo ekstra zvezdnika, da bi se cela igra podrejala njemu. Doris Kelenc je odigral najboljšo sezono, je tudi nadomestni kapetan, vendar je dosegel samo en gol ... Imamo močan kolektiv, smo dobri prijatelji in tudi, če kdo ne dobi priložnosti v enajsterici, podpiramo drug drugega. Nihče ni nezadovoljen. Sicer pa - samo en ali dva igralca še ne preneseta rezultata. Moraš imeti pravi kolektiv.

Sistem igre 4-2-3-1 ste ohranili še iz druge lige ...
To nam ustreza. Igra z enim napadalcem in dvema kriloma. Sam sicer zaradi tega ne igram toliko, ker je prostor le za enega napadalca. Smo pa igrali tudi z dvema napadalcema in s 3:0 premagali Krko. V postavitvi 4-4-2 nismo tako kompaktni v obrambi, pri 4-2-3-1 pa se nekako vsi vklopijo v sistem.

Na domačem igrišču ste skoraj nepremagljivi. V letošnji sezoni vas je premagala le Gorica. Kako doživljate to podporo navijačev?
Res vlada evforija je. Prebivalci Zavrča imajo nogomet radi in komaj čakajo na petek. Cela vas pride na stadion, vsi so navdušeni. Razmere so urejene. Plače so za slovenske razmere solidne. Predvsem pa: kar se zmeniš, to dobiš. Morda plača kdaj zamudi nekaj dni, ampak - v Sloveniji marsikje plače zamujajo tri ali štiri mesece.

Ali kdo zraven še hodi v službo?
Morda dva ali trije, ne vem natančno.

Stari ste 33 let. Kako dolgo kariero pričakujete?
Vidim se še kakšno leto ali dve na tej ravni. Ko bom videl, da ne morem več, se bom umaknil. Počutim se dobro, sem zdrav. Odkar sem v Zavrču, nisem na treningih manjkal več kot dva dneva.

Je naporno, ker se vsak dan na treninge in tekme vozite iz Murske Sobote?
Ne. To sicer vzame slabo uro v vsako smer, ampak smo zmenjeni in gremo s tega konca vsi z enim avtomobilom - Leon Sreš, Dejan Kurbus, Nino Kouter in fizioterapevt Darko Horvat.

Lahko pričakujemo, da bo nogometaš iz Zavrča kdaj dobil tudi povabilo selektorja reprezentance?
Zagotovo. Že zdaj imamo nekaj kandidatov za mlado reprezentanco, ki bili lahko tudi blizu članski reprezentanci. Nekaj igralcev je vsekakor zanimivih.

Sta bila Srečko Katanec ali predsednik NZS-ja Aleksander Čeferin že v Zavrču na tekmi?
Mislim, da ne. Verjetno čakata, da bodo spomladi postavljene nove tribune (smeh).

Menite, da bo Maribor še dolgo vladar slovenskega prostora?
Še vsaj nekaj let. Je edini klub, ki je na evropski ravni. Za to potrebuješ več let. Drago prodajajo igralce in od tega živijo. Samo Zlatko Zahović je sposoben tega. To so evropske izkušnje. On zna postaviti ceno, pod katero ne gre. Recimo vrednost prestopa pri Velikonji je bila več kot dva milijona evrov, kar so za Slovenijo astronomske številke.

Naslednja tekma vas čaka 23. novembra, ko boste v Stožicah igrali z Olimpijo. V 9. krogu ste doma zmagali z 2:1. Kaj napovedujete?
Naš cilj, v jesenskem delu prvenstva osvojiti 30 pik, smo že dosegli. Mi ne bomo čutili nobenega pritiska, oni pa. Enkrat smo jih že premagali in zagotovo se nas malo bojijo.

Za konec povejte še, kakšni so spomini na vašo epizodo na Kitajskem!
Igral sem v drugi ligi, ki je bolj kakovostna kot prva slovenska liga. Ni lahko, sploh tujcem, saj od tebe pričakujejo več. Dobro sem bil pripravljen, dal sem štiri gole v štirih pripravljalnih tekmah, potem sem si že drugem krogu zlomil nogo in sem moral štiri mesece in pol počivati. Težko se je bilo vrniti in po sezoni sem odšel.

Bi mladim slovenskim nogometašem svetovali, da poskusijo isto?
Zagotovo. To je drugi svet. Tam ogromno vlagajo, je pa tujcem težko priti tja. Luka Žinko, s katerim sva bila v Domžalah, ima zdaj priložnost. Skratka, kdor ima priložnost, naj gre, se je pa težko navaditi na tamkajšnjo hrano, miselnost. Tudi komunikacija je težka. Skoraj nihče ne govori angleško in imaš zato prevajalca.