Od tekem s Severno Irsko in Srbijo je minilo že več kot pol leta, od zadnjega gostovanja v Belfastu v prejšnjih kvalifikacijah pa natanko dve leti. 1. april 2009 je pomenil najnižjo točko te generacije nogometašev, ki se je jeseni istega leta zmagoslavno pobrala po na videz izgubljenem položaju in se senzacionalno prebila na svetovno prvenstvo.
Tudi zdaj si novih spodrsljajev ne bo več smela privoščiti, če se želi uvrstiti med evropsko elito, ki bo prihodnje leto zbrana v Ukrajini in na Poljskem. Z zmago v Belfastu bi ubila dve muhi na en mah - znova bi lahko z lepšimi obeti zrla proti Varšavi in Kijevu ter obenem utišala vse kritike.

Predvidljivost proti avtomatizmu
Najtežje je v teh dneh gotovo Matjažu Keku. Še lani je bil narodni junak, nekaj kredita pri navijačih je izgubil že jeseni s porazoma proti Severni Irski in Gruziji, v javnosti zelo podcenjena Italija pa ga je dokončno spravila v položaj, ko o njegovih odločitvah razpravlja dva milijona "selektorjev".
Če še v četrtek načeloma ni bilo mogoče oporekati njegovim isti dan izrečenim besedam, da slovenska reprezentanca ni predvidljiva, ampak le še bolj avtomatizirana, se je v petek moral vsaj malo ugrizniti v jezik. Italijanski trenerski maček Cesare Prandelli je izkoristil ravno predvidljivost slovenskega moštva in avtomatizem v njem zatrl v kali. In če je Kek v Moskvi, ko je nazadnje deloval tako nemočen, potegnil pravega aduta iz rokava, jokerja v obliki Nejca Pečnika tokrat ni uspel najti.

"Bolnika" na desnem boku
Poškodba Tima Matavža je Mariborčana že pred tekmo prisilila k razmišljanju, da bi lahko svojemu "naoljenemu stroju" dodal ščepec improvizacije, a je Josipa Iličića najbrž zadržal na klopi tudi zato, ker je vedel, da Valter Birsa znova ne bo sposoben odigrati vseh 90 minut ... Čeprav sta med tednom oba poudarjala, da ne čuti več posledic prebolene angine. Izkazalo se je drugače: igral je s povišano temperaturo, pojavile so se bolečine v mišicah in nogometaš, ki je s podajami pripravil vse priložnosti Slovenije, slabo pa je izvajal kote, je moral z igrišča.
Nesrečna poškodba Miša Brečka, po kateri so Italijani izkoristili nekaj zmede na slovenskem desnem bloku in hitro povedli, se je zgodila že nekaj minut prej, Slovenci pa se v zadnjih 20 minutah tako kot proti Severni Irski in Gruziji niso znali več pobrati.
Brečko si je po udarcu Montoliva v hrbet in ohromljeni nogi, kot kaže, opomogel in slovenska obramba bo nocoj od standardnih mož pogrešala le Boštjana Cesarja. Zamenjal ga bo Matej Mavrič, ki je zaradi poškodbe Marka Šulerja dobil priložnost že proti Ircem v Mariboru in tudi v Beogradu proti Srbiji. Cesarja je nazadnje "nadomeščal" septembra 2009 ob visoki zmagi nad Poljsko (3:0).

"Sant' Handanović" prvič na Windsor Parku
V vezni vrsti, ki je bila najšibkejši člen moštva v petek proti azzurrom, bi lahko zaigral Armin Bačinović, na to, ali bo Kek na sredino igrišča vendarle postavil igralca več in zaigral z le enim klasičnim napadalcem (Milivoje Novaković), pa bo treba počakati do večera. V vratih bo "Sant' Handanović" (sveti Handanović, op. a.), kot ga je po izvrstnih obrambah proti Italiji poimenovala La Gazzetta dello Sport. Na Windsor Parku bo branil prvič, pred dvema letoma je zaradi njegove poškodbe med vratnici stopil bratranec Jasmin.

Še kako bo pomembno, da Slovenija prva doseže zadetek, saj po zaostanku pod Kekovim vodstvom sploh še nikoli ni zmagala, neodločen izid pa je iztržila le na prijateljski tekmi v Črni gori leta 2007 in leto pozneje v kvalifikacijah za SP na Poljskem (obakrat 1:1)!