Izbranci selektorja Matjaža Keka lahko doživijo nekaj, kar je prav na današnji dan leta 2001 dosegla izbrana vrsta Srečka Katanca. V Bukarešti se je Slovenija uvrstila na svoje prvo svetovno prvenstvo.

Na tisti tekmi je Slovenija igrala oslabljena, tudi brez svojega najvidnejšega igralca. Je pa bil Zlatko Zahović zraven dve leti prej, ko se je reprezentanca prvič uvrstila na veliko tekmovanje. V dodatnih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo je z izdatno pomočjo svojega najboljšega strelca izločila Ukrajino.

"Tiste občutke je zelo zelo težko opisati. Če gremo danes pogledat te posnetke, mislim, da je vsakemu jasno, kaj smo doživeli," je obudil spomine na zgodovinski uspeh Zlatko Zahović.

V zasneženem Kijevu je bilo pač prvič. Solze najbolj spontane, za trajen spomin. "Kogar koli iz te generacije vidiš, ti zaigra srce. To je res lepo," je v pogovoru za TV Slovenija povedal Zahović.

Tista generacija se je dolgo prebijala v ospredje. Zlatko Zahović je bil njen nesporni vodja.
"Jaz sem imel takrat neverjetne pritiske v Portu, kajti mi smo igrali Ligo prvakov vsake tri dni, reprezentanca ni imela nekih uspehov ali pa jih sploh ni imela. Ampak jaz sem hodil, ker sem verjel."

Vredno je bilo. Kot se je obrestovalo vztrajati sedanji generaciji, ki je na pragu ponovitve uspeha izpred 24 let.

"Tokrat imamo selektorja, ki pot pozna. Potem je lažje vztrajati. Ko smo iskali ta model, ko ga je Matjaž iskal, vsaj to je moje mnenje, smo prišli do enega modela, ki ga mi nikakor nočemo priznati, ta pragmatični del. Igra na rezultat." Model igre, ki ga Zahović zagovarja že dolgo.

Že tri leta in pol nima uradne funkcije, a nogometna iskra v očeh ostaja. "Verjamem v naš uspeh in verjamem v največjo selitev iz države."

Za doslej največjo je z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo poskrbela tako imenovana zlata generacija. Zahović je na tem tekmovanju leta 2000 dosegel tri zadetke.