Klemen, odkar ste zapustili ACH Volley in odšli v tujino, to je že 11 let, ste se zdaj prvič vrnili domov v klubski opremi. Kako drugače je, kako se počutite?
Res je, dosti časa je že, odkar sem nazadnje igral klubsko tekmo v Sloveniji. Ko smo v ponedeljek prišli in ko smo se vozili z letališča, je bil kar malo nenavaden občutek, da sem tukaj s poljskim klubom in bomo tu odigrali tekmo Lige prvakov. Seveda sem se zelo veselil prihoda domov, da bom lahko videl tudi starše in da nas bodo lahko tudi drugi člani družine, ki ne prihajajo toliko na Poljsko, gledali igrati v Sloveniji.
Zdaj ste že štiri leta na Poljskem, v Rzeszowu. Očitno vam je lepo, da ste že toliko časa tam.
Da, počutimo se super, celotna družina se je tudi zelo lepo navadila na življenje na Poljskem. Sin Louis ima veliko prijateljev, veliko aktivnosti, igra nogomet in odbojko. Tudi v šoli se je dobro ujel. Vse skupaj nas posledično drži tam, da ostanemo dlje časa.
Kako pa je igrati v dresu Rzeszowa, sedemkratnega poljskega prvaka? Sodi med najboljše poljske ekipe, lani ste bili tretji v državnem prvenstvu, vemo pa, da je poljska prva liga izjemno močna.
Mislim, da je kar lepo organiziran klub. Mesto ni ne preveliko ne premajhno. Dovolj ima vsega, kar potrebuješ za kakovostno življenje. Veliko je tudi narave, kot nalašč za sprehode in preživljanje prostega časa na prostem. Klub je eden izmed bolje organiziranih klubov v Evropi, velik klub. Pokrovitelj je od samega začetka en sam, vse skupaj je postavljeno na zelo visoki ravni.
Koliko v času klubske sezone razmišljate o reprezentanci?
Moram reči, da sem po tem poletju, ki je bilo res zelo naporno, malo odmislil reprezentanco. Klubska sezona je zelo naporna, igramo vsake tri, štiri dni, tako da ni veliko časa za počitek in preklapljanje misli na kaj drugega. Prišel bo tudi čas za reprezentančno sezono, vemo, da bo za nas ena izmed bolj pomembnih v zadnjih 15 letih. Imeli bomo čas se pripraviti in razmišljati tudi o tem.
Kako bi danes, ko je minilo približno dva meseca, pogledali nazaj na letošnje reprezentančno poletje?
Zelo naporno, zelo dinamično je bilo. Doživeli smo veliko lepih trenutkov, tudi kakšnega slabega, a osvojili medaljo na evropskem prvenstvu, kar je še en dokaz dobrega dela in uspeh za slovensko odbojko. Z zadnjih treh evropskih prvenstev smo vedno prišli domov z medaljo, kar ni mala zadeva. Tudi uvrstitev na zaključni turnir Lige narodov je ena izmed zelo lepih stvari za nadaljnje delo reprezentance, ko se bo mogoče zgodila tudi menjava generacij. Kvalifikacije za olimpijske igre na Japonskem niso bile tako lepa izkušnja, saj si še nismo zagotovili vstopnice za Pariz. Vendar imamo vse karte odprte in mislim, da nam, če bomo pravi, igre ne bodo ušle iz rok.
Zdaj prihajajo trije dobri možje, v mesecu decembru bo olimpijska vozovnica najbrž na listku za te dobre može.
To si želimo že vse od leta 2015, ko smo dobili tisto prvo srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. Tedaj smo spoznali, da smo konkurenčni tudi največjim reprezentancam. Mislim, da je že od takrat ta želja zelo velika. Zdaj smo tako zelo blizu temu, da bomo kar dvakrat zapisali to željo na listek, da res dobimo vstopnico za Pariz.
Prej ste dejali, bilo je veliko lepega, pa tudi kakšna manj lepa stvar to poletje. Kaj ste se vi osebno naučili iz tega?
Imeli smo veliko težav s poškodbami in velik dosežek je, da smo se zaradi tega znali prilagoditi ekipi. Da sem se tudi jaz znal prilagoditi in prevzel mesto korektorja v Ligi narodov. Vsi smo bili pripravljeni za dobro ekipe narediti vse, da ekipa zmaga in da gremo skozi to težko obdobje skupaj.
Po napornem poletju v reprezentanci ste zelo hitro zamenjali reprezentančne drese za klubske. Se vam je sploh uspelo kaj spočiti in preklopiti na druge stvari ali je odbojka v vaših mislih tako rekoč vsak dan?
Zdaj je že 16., 17. mesec, ko res ni bilo pravega počitka za telo in predvsem za glavo. Po Japonski smo imeli teden časa za počitek, a to ni bil pravi odmor, saj je hitro sledil trening in je bila že kmalu, po šestih dneh treninga, naslednja tekma. Tudi ko smo imeli prosto, smo bili dvakrat v fitnesu, torej ni bilo čisto pravega počitka. En teden ni dovolj, da si glava spočije po tako naporni sezoni, kot je bila letos.
Kako vam sploh uspeva, da lahko kar nadaljujete, da ni praktično nobenega premora, nobenega pravega počitka. Kolesje se kar vrti in vrti.
Kolesa se ne vrtijo vedno v pravo smer, pridejo tudi težki dnevi, ko ti ne gre na treningu, ni motivacije, ni tistega pravega žara. To velja bolj za trening, včasih pa tudi za tekmo, ker je res vse tako nakopičeno in toliko vsega, da malo izgubiš tisti občutek in željo po igranju. V klubu imamo kar lepo ekipo, da lahko, ko ti ne gre ali pa ko imaš slabe trenutke, vstopijo drugi igralci. Tako da tudi če ti ne gre, ni tistega dodatnega občutka krivde, če slučajno izid ni takšen, kot bi si ga želeli.
Kako bi ocenili prve tekme v sezoni v poljskem prvenstvu in Ligi prvakov?
Zelo slabo, saj smo doma z 1:3 izgubili proti Toursu, ki ni bil favorit. Za njim je zelo slaba sezona, v kateri ni igral najbolje, potem pa je premagal nas. Sami nismo bili najboljši na igrišču, nismo delovali tako dobro, kot bi morali. Da res stojimo skupaj od prvega do zadnjega, do zadnje točke. Mogoče je bilo to tudi posledica utrujenosti od prej, malo nepotrebnega pritiska in potem se zgodijo take stvari. Najprej slabe minute, potem pride v slabo uro in je konec tekme. Vsekakor bomo morali to zdaj popraviti na tekmi proti ACH-ju.
Kakšne so želje za tekmo v Ljubljani? Tudi tokrat boste nedvomno favoriti.
Želja je vsekakor zmaga, ampak moramo vedeti, da bo Tivoli poln, ekipa ACH-ja je mlada in perspektivna, želi se pokazati in narediti dober vtis v evropskem tekmovanju. Mislim, da se bodo fantje zelo dobro in močno borili proti nam. Mi bomo morali biti samo zbrani in oddelati svoje ter držati skupaj od prve do zadnje točke.
Glede na to, da vi zelo močne tekme igrate že v poljskem prvenstvu, kako se potem motivirate za Ligo prvakov, ko so vsaj nekateri tekmeci slabši kot tisti, ki jih srečujete praktično vsak dan v domači ligi? Ali je že samo ime Liga prvakov tisti dodaten motiv?
Tekmecev nimamo za slabše. Vemo, da kdor igra v Ligi prvakov, je tam zasluženo in je dovolj kakovosten, tako da ni nobenega podcenjevanja in jemanja tekme z levo roko. Moramo biti motivirani, Rzeszow ni igral Lige prvakov šest, sedem let. To je za nas dovolj velika motivacija, da spet pripeljemo klubu izločilne boje, mogoče polfinale, tudi finale, tako kot leta 2015. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, če nimaš pravega pristopa. Če pa je pristop na najvišji ravni, nimaš česa obžalovati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje