Da je zaključni turnir ponujal še precej več, je dejstvo, ki nekoliko zmanjšuje vrednost bronastega odličja, a če poskušamo iz letošnje evropske lige izluščiti tako dobre kot slabe stvari, je bilo dobrih precej več. Kljub temu da slovenska igra še ni na želeni ravni, so priložnost dobili nekateri novi igralci. Tisti, ki so imeli težave s poškodbami, so jih odpravili in bili vseskozi kljub aktivni rehabilitaciji v pogonu. Temelj, s katerim bodo reprezentanti začeli zaključne priprave na evropsko prvenstvo, je zares dobra.

Še večji izziv bo letošnje evropsko prvenstvo
Polfinalni poraz na tem turnirju je hkrati igralcem omogočil 14-dnevni premor pred projektom evropsko prvenstvo in tako bodo za vrhunec sezone sveže tudi glave. Po drugi strani pa reprezentanca, čeprav v povprečju ne šteje niti 24 let, prihaja v leta, ko bodo štele le izkoriščene priložnosti. Tako kot je rekel slovenski selektor Veselin Vuković, razlika med talenti in zmagovalci je ogromna. Da je slovenska reprezentanca skupek talentov, je jasno kot beli dan, ali bo ta generacija kdaj tudi šampionska, pa bodo pokazala leta. Pravzaprav lahko že letošnje evropsko prvenstvo in olimpijske kvalifikacije predstavljajo še precej večji izziv kot evropska liga, pa čeprav je preko nje vodila pot v svetovno ligo.

Narediti bo treba še nekaj korakov
Slovenija še nima zmage na evropskih prvenstvih, v Košicah je zapravila priložnost, da bi v osmi sezoni postala še osma zmagovalka evropske lige in napraviti bo treba še veliko korakov, tako v organizacijskem kot igralskem pogledu, da bo reprezentanca enakovredna vsem najboljšim. Za zdaj pa bo potrebno vsak uspeh, in bronasta medalja je uspeh, na podobnem nivoju kot je zaključni turnir evropske lige, jemati kot enega od korakov, s katerimi igralci nabirajo dragocene izkušnje, strokovno vodstvo pa spoznava, kaj reprezentanci še manjka, da bi postala zmagovalna sredina.

Boštjan Rebršak, Jutranja športna zgodba na Valu 202