Za Slovenijo je dobro prvenstvo, težko rečemo, da so igralci navdušili, kar zanesljivo bi ob uvrstitvi med osem najboljših. A takšen je šport, ko odločajo malenkosti, in takšna je realnost, ko se soočiš z reprezentancami, ki so odigrale že več deset podobnih tekem.

Navdušeni smo lahko nad sposobnostmi slovenskih reprezentantov, zadovoljni s strokovnim vodstvom in vsem, kar se je dogajalo okoli reprezentance, pogrešali pa smo energijo in samozavest, ki je kar prekipevala iz srbskih in včeraj tudi finskih igralcev.

Po zmagah seveda to ni težko, a se sprašujem, ali bi kdo od slovenskih igralcev v takem primeru stopil pred novinarje in rekel: "Proti Italiji bomo zmagali. Enkrat smo z njimi na tem prvenstvu že igrali, in če bomo pravi, jih bomo premagali." Tako je razmišljal finski bloker Matti Oivanen, ta isti Oivanen, ki je s servisi na začetku odločilnega petega niza Sloveniji zabil prvi žebelj v slovensko krsto.

To, morda si bo kdo tolmačil kot prepotentnost, reprezentanca potrebuje in si bo lahko v slovenski karakter vtepla le z leti, zmagami in težkimi tekmami. To, da Slovenija lahko igra z vsako odbojkarsko reprezentanco, že vemo, to, da lahko najboljše tudi premaguje, pa upajmo, da bomo izvedeli čim prej.

Boštjan Rebršak, Jutranja športna zgodba, Val 202