Odbojka se je kot eden vodilnih športov na svetu po koncu II. svetovne vojne na novo organizirala, plod tega pa je bilo prvo evropsko prvenstvo v Italiji.

Od samega začetka pa vse do propada komunizma so svetovni in evropski odbojki vladala moštva iz Vzhodne Evrope. Prvi prvak stare celine je postala Češkoslovaška, ki je na naslednjih dveh turnirjih žezlo prepustila Sovjetski zvezi. Država razpadla leta 1991 je tudi najuspešnejša osvajalka odličij, saj je osvojila kar 12 naslovov prvakov (če ji prištejemo tudi zlato Skupnosti neodvisnih držav leta 1991), ob tem pa je bila še dvakrat tretja. Skupna država Čehov in Slovakov je v 50. letih še dvakrat zavzela odbojkarski vrh, nato pa so prevlado Sovjetov zmotili le še Romuni leta 1963.

Po letu 1991 prevlada 'azzurrrov'
Z novo stvarnostjo na vzhodu je nastopil čas za Italijo, ki je v 12 letih kar šestkrat postala evropski prvak. Med prvake sta se v tem času vpisala še Nizozemska ('95) in Zvezna republika Jugoslavija ('01). Medalje je osvojilo še devet držav, najnesrečnejša reprezentanca je Poljska, ki je v 70. izgubila kar pet final zapored. Od leta 1975 in prvenstva v Beogradu je turnir na sporedu vsake dve leti, na zadnjih prvenstvih pa sodeluje po 16 držav.

Slovenska premiera v Ostravi
Odbojkarska Slovenija se je leta 2001 prvič predstavila na velikem tekmovanju. Novinci na turnirjih so imeli težavno delo in so na štirih tekmah osvojili le 3 nize. Prvo srečanje s Čehi v Ostravi so izgubili s 3:1, Slovaki pa so varovance Gregorja Hribarja ugnali šele po petih nizih. Močnejšim moštvom Bolgarije in Nizozemske se Slovenci niso mogli upirati.

Dober odpor kasnejšim prvakov v Rusiji
Ob uvrstitvi na prvenstvo leta 2007 je Slovenijo v Rusijo popeljal novi selektor Iztok Kšela. Prenovljena reprezentanca se je v St. Peterburgu dobro upirala Španiji, ki je kasneje presenetljivo osvojila naslov evropskih prvakov. Slovenija je pred Pascualom, bratoma Falasca in Moltom klonila z 1:3. Enak izid je bil na drugem srečanju ob porazu s Slovaško, medtem ko je Francija slavila z gladkih 3:0.

V Turčiji osvojili le en niz
Tudi na tretjem evropskem prvenstvu Slovenija v Turčiji Slovenija ni dosegla zmage. Varovanci Gregorja Hribarja so v Izmirju najprej izgubili proti Španiji (0:3), nato še proti Slovaški (0:3) in že po dveh tekmah praktično ostali brez možnosti za napredovanje. Na dvoboju z Grčijo so le osvojili niz (1:3) in se z grenkim priokusom spet poslovili od nadaljnjega tekmovanja.

2011: Končno prekinili urok in prvič zmagali
Leta 2011 na prvenstvu v Avstriji in na Češkem je slovenska reprezentanca končno prekinila urok. Na uvodni terkmi na Dunaju je s 3:0 padla reprezentanca Avstrije, kar je bila prva zmaga Slovenije na EP-jih na 12 tekmah. Slovenci so v drugem krogu klonili proti Srbiji (1:3), nato pa premagali Turčijo s 3:2 in osvojili drugo mesto v skupini. V boju za četrtfinale so jih po ogorčenem boju z 2:3 ugnali Finci. Slovenija je na koncu zasedla deveto mesto, kar je bila njena najvišja uvrstitev na evropskih prvenstvih. Naslov je osvojila Srbija, ki je v finalu s 3:1 odpravila Italijo.

2013: V treh dneh od raja do pekla
Evropsko prvenstvo leta 2013 sta gostili Danska in Poljska. Slovenci so odlično začeli prvenstvo in v prvem dvoboju s 3:1 presenetili favorizirane branilce naslova Srbe. Visokoleteče Slovence so na drugi tekmi prizemljili Finci, ki so slavili s 3:1. Varovanci Luke Slabeta so v 3. krogu izgubili še proti Nizozemski s 3:1, zasedli zadnje mesto v skupini in se poslovili od evropskega prvenstva. V finalu so Rusi s 3:1 premagali Italijo in prvič postali evropski prvaki. Še pod okriljem Sovjetske zveze so sicer 12-krat stopili na vrh stare celine. Tretje mesto so osvojili Srbi.

2015: Nepozabno srebro slovenskih fantov
Sloveniji je preboj med evropsko msetano uspel na evropskem prvenstvu, ki sta ga skupaj organizirali Italija in Bolgarija. Varovanci Andree Gianija so v skupini najprej gladko ugnali Belorusijo, nato pa morali priznati premoč Poljski in Belgiji. Poraza jim nista pristrigla peruti. V repesažu za četrtifnale so Slovenci povsem nadigrali Nizozemce, nato pa so se za poraz v predtekmovanju oddolžili še svetovnim prvakom Poljakom, ki so jih ugnali s 3:2. V polfinalu je s 3:1 padla še Italija in eden največjih uspehov slovenskega ekipnega športa je bil tu. V finalu so morali priznati premoč Francije, a Slovenci so se za vedno vpisali na evropski odbojkarski zemljevid.

2017: Slovenci zmleli Poljake, nato brez možnosti proti Rusom
Slovenija se je na Poljskem drugič zapored uvrstila v četrtfinale. Najprej so bili varovanci Slobodana Kovača s 3:0 boljši od Španije, kar je bila njihova edina zmaga v predtekmovanju. S 3:0 so jih nato odpravili Rusi in nato z istim izidom tudi Bolgari. Tekmo turnirja so slovenski odbojkarji odigrali v repesažu, kjer so v peklenskem vzdušju v Krakovu gladko s 3:0 premagali gostitelje Poljake. V četrtfinalu je Slovenijo s 3:0 zaustavila Rusija, ki je osvojila tudi evropski naslov z zmago s 3:2 nad Nemčijo.

2019: Evforijo v Ljubljani kronali s srebrom v Parizu
Eno od predtekmovalnih skupin je gostila tudi Ljubljana. V Stožicah so Slovenci v skupini C najprej opravili z Belorusi (3:0), Finci (3:1) in Turki (3:0), nato pa izgubili proti Makedoncem (1:3) in Rusom (0:3). V osmini finala so padli Bolgari (3:1), nato pa v četrtfinalu še Rusi (3:1), kar je v deželi sprožilo pravo odbojkarsko evforijo. Stožice so bile za polfinalni dvoboj razprodane in v izjemnem vzdušju so s 3:1 na kolena padli tudi svetovni prvaki Poljaki, ki so pred tem oddali le en niz. Slovenski navijači so množično romali v Pariz, ki je gostil finale in tekmo za bron. Slovenija je morala v boju za zlato priznati premoč Srbiji, ki je po zaostanku enega niza dvoboj dobila s 3:1 (-19, 16, 18, 20). Slovenija je tako v štirih letih osvojila še drugo srebrno medaljo.

Dosedanji zmagovalci:
1948 Češkoslovaška
1950 Sovjetska zveza
1951 Sovjetska zveza
1955 Češkoslovaška
1958 Češkoslovaška
1963 Romunija
1967 Sovjetska zveza
1971 Sovjetska zveza
1975 Sovjetska zveza
1977 Sovjetska zveza
1979 Sovjetska zveza
1981 Sovjetska zveza
1983 Sovjetska zveza
1985 Sovjetska zveza
1987 Sovjetska zveza
1989 Sovjetska zveza
1991 Skupnost neodvisnih držav
1993 Italija
1995 Italija
1997 Nizozemska
1999 Italija
2001 ZR Jugoslavija (Slovenija 12. mesto)
2003 Italija
2005 Italija
2007 Španija (Slovenija 16. mesto)
2009 Poljska (Slovenija 15. mesto)
2011 Srbija (Slovenija 9. mesto)
2013 Rusija (Slovenija 13. mesto)
2015 Francija (Slovenija 2. mesto)
2017 Rusija (Slovenija 8. mesto)
2019 Srbija (Slovenija 2. mesto)