Pri nas se je bil v zadnjih dveh dneh predsednik Evropske odbojkarske zveze (CEV) Aleksandar Boričić. Iz pogovorov z njim je jasno, da je do uresničitve te napovedi s Kongresnega trga v Ljubljani še zelo dolga pot.

Čeprav so nekateri (tudi novinarski kolegi) pričakovali, da obisk prvega moža evropske in tudi podpredsednika mednarodne zveze (FIVB) pomeni, da je Slovenija glavna kandidatka za organizacijo prvenstva leta 2019 in da je treba le še doreči podrobnosti, je zgodba precej drugačna.

Organizacija razširjenega EP-ja še ni določena
Po letu 2017, ko bo prvenstvo gostila Poljska (Slovenija je nanj že uvrščena), se bo spremenil sistem tekmovanja in tako bo od leta 2019 naprej na srečanju najboljših ekip stare celine nastopalo 24 reprezentanc.

"Trenutno še analiziramo stvari, kako se sploh lotiti organizacije. Sistem tekmovanja je bolj ali manj znan, a tu so številne druge podrobnosti, ki jih je treba doreči. Prvenstvo bodo organizirale štiri države, uvajamo tudi kotizacije, določiti moramo številne pogoje, povezane z razvojem in promocijo športa," je v pogovoru za TV Slovenija pojasnil Aleksandar Boričić.

Že nekaj kandidatov, ki stojijo v vrsti
Potrdil je, da so se s predstavniki Odbojkarske zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije, Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport ter Mestne občine Ljubljana pogovarjali tudi o tem, da bi Slovenija organizirala prvenstvo leta 2019 ali 2021, a obenem dodal: "Imamo že nekaj kandidatov, ki stojijo v vrsti za prvenstvo leta 2019. Uvedli bomo tudi kotizacije, ki pa bodo za vse države enake, kar pomeni, da se nam ne bo moglo zgoditi, da bi prvenstva organizirale le bogate države, manjše pa bi lahko le opazovale in sodelovale. To morda ni najboljše za posel, a kot športna organizacija moramo ponuditi možnosti vsem našim članicam, da lahko kaj organizirajo."

Veliki niso več želeli igrati z majhnimi
Uvedba kotizacij - mimogrede, o višini zneska še niso ničesar dorekli - je po Boričićevih besedah povezana tudi s tem, da želijo več sredstev nameniti promociji in uveljavitvi odbojke, pa tudi povišanju denarnih nagrad. Okrog denarja se vse vrti tudi v evropskih klubskih tekmovanjih, najelitnejše v odbojki je liga prvakov, ki bo v prihodnji sezoni potekala v drugačnem formatu. Slovenski klubi nimajo več zagotovljenega mesta v glavnem delu tekmovanja, vanj se morajo prebiti iz kvalifikacij.

Predsednik CEV-a je moral zato odgovoriti tudi na vprašanje o tem, ali liga prvakov postaja tekmovanje najbogatejših ekip: "To niso najbogatejše ekipe. Poglejmo, recimo, nogomet, v katerem se obrača največ denarja. A ne moremo si zatiskati oči, dejstvo je, da ne more najrevnejši za vstopnico plačati enega dinarja, najbogatejši pa milijon. Najbogatejši klubi niso več želeli tekmovati z manjšimi, so pa tudi ti imeli težave, saj so porabili ogromno sredstev, v tekmovanju pa igrali obstransko vlogo. S tem se je uničevalo tekmovanje, kajti tudi gledalcev tekme, na katerih je zmagovalec znan vnaprej, ne zanimajo preveč."

Sistem olimpijskih kvalifikacij potrebuje spremembe
Ob številnih spremembah v odbojki je morda še najbolj pereče vprašanje olimpijskih kvalifikacij, kar je na druženju s predsednikom CEV-a izpostavil tudi selektor slovenske moške izbrane vrste Andrea Giani: "Čeprav smo lani osvojili evropsko ligo in bili drugi na evropskem prvenstvu, nismo mogli nastopiti v kvalifikacijah za olimpijske igre. Za to namreč štejejo rezultati več sezon, vendar pa ni sprejemljivo, da nekatere najboljše reprezentance v Evropi sploh niso imele priložnosti sodelovati v teh kvalifikacijah. Ko sem spremljal kvalifikacijski turnir v Nemčiji na začetku januarja, sem bil res razočaran, tudi besen, kajti tam so igrale reprezentance, ki so slabše od nas."

Da sistem ni dober, se strinja tudi Boričić: "Evropska zveza bo počakala do oktobrskih volitev na mednarodni zvezi, potem pa predlagala spremembe kvalifikacijskega sistema. Na olimpijskih igrah morajo nastopiti prvaki posameznih celin, organizator iger in šest reprezentanc, ki so v tistem trenutku najboljše na svetu. Če bodo ameriške, azijske ali afriške države v tistem trenutku boljše od evropskih, jim bomo zaželeli srečo, a to, kar se dogaja zdaj, je nesprejemljivo, saj nas zavirajo. Izpostavil bom Nemčijo, ki je tretja na svetu, a je imela le eno priložnost, da bi se uvrstila na igre v Riu, afriške in karibske države pa več priložnosti, čeprav so občutno slabše."

Od evropskih reprezentanc sta trenutno na igre v Riu sicer uvrščeni zgolj Italija (zmagovalka svetovnega pokala) in Rusija (zmagovalka evropskih olimpijskih kvalifikacij), Francija in Poljska pa imata kot drugo- in tretjeuvrščeni iz evropskih kvalifikacij še eno priložnost, da se na olimpijske igre prebijeta iz svetovnih kvalifikacij, ki bodo na Japonskem.

Dopinški primer Markin ne obstaja
S kvalifikacijami za olimpijske igre je povezana tudi zgodba o dopinškem primeru Markin. Le nekaj dni po razkritju teniške igralke Marije Šarapove o uporabi meldonija se je seznam tistih, ki so uporabljali to prepovedano sredstvo, hitro podaljšal. Na njem se je znašel tudi ruski odbojkar Aleksander Markin, ki naj bi ga ujeli prav na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah. A so pred dnevi iz Rusije prišla sporočila, da ga mednarodna zveza ni suspendirala, kazen pa ni doletela niti ruske reprezentance.

"Ko mi omenjate problem ruskega dopinga, vam moram povedati, da dopinga ni," je bil oster Boričić, in dodal: "Treba je biti iskren, narejena je bila velika napaka in WADA jo zdaj poskuša popraviti. Glede primera, ki ga omenjate, lahko samo rečem, da ta primer ne obstaja. Vsaj tako smo bili obveščeni."

Tudi v odbojki velja ničelna toleranca do dopinga, predvsem pa, tako Boričić, poskušajo s prehitrimi obsodbami preprečiti, da igralci, ki jim krivda ni bila dokazana, ne bi izgubili stika s športom: "Zgodilo se je že, da so suspendirali igralce, preden je bil primer končan, potem pa so rezultati testov pokazali, da igralec ni uporabljal prepovedanih sredstev. A škoda je bila storjena, saj je zaradi tega izgubil sezono, česar pa ni mogoče več popraviti."

Mirno bodo lahko branili zlato
Kazni za doping so v odbojki lahko tudi precej boleče za reprezentance, v najslabšem primeru bi lahko Rusi ostali celo brez olimpijskega nastopa. A primer je zaključen in Rusi bodo avgusta v Riu branili naslov olimpijskih prvakov. Kaj pa Slovenija? Letos so se ji kvalifikacije izmuznile za dve točki na lestvici mednarodne zveze, cilj tako ostajajo olimpijske igre v Tokiu.