Rok Možič, vzhajajoča zvezda svetovne odbojke, je poleti podpisal dveletno pogodbo z Verono, potem ko je v lanski sezoni Merkur Maribor popeljal do naslova državnega prvaka. V italijanskem prvenstvu mu gre za zdaj dobro, bi si pa seveda želel kakšne zmage več, saj je Verona trenutno le na predzadnjem mestu lestvice. Za dosežke v letošnjem letu je 19-letni sprejemalec v torek na prireditvi Športnik leta dobil priznanje za najobetavnejšega športnika Slovenije.

Kaj vam pomeni priznanje za najobetavnejšega športnika?
To je zame zelo velika čast. Tudi v klubu so mi omogočili, da sem lahko prišel na prireditev, vendar se hitro vračam v Verono, saj v sredo ne smem izpustiti dopoldanskega treninga.

Odlično ste se znašli v elitnem italijanskem prvenstvu, po točkah ste celo najučinkovitejši igralec. Je vse tako, kot ste si zamislili?
Res je, individualni dosežki so na najvišji ravni, po desetih tekmah sem prvi "pointer" lige. To je vrhunsko, da si v tem elementu na vrhu v najboljši ligi na svetu. Moji ekipi na žalost ne gre tako dobro, a verjamem, da bomo dvignili raven, tako da pričakujem boljše izide. V Italiji so vse ekipe vrhunske, tako da res nobena tekma ni lahka. Verjamem v to mlado ekipo. Pridno treniramo, in gotovo se bo enkrat vse uskladilo. Da le premagamo nekaj tekmecev in dobimo samozavest.

Kje ste najbolj šibki?
Predvsem nam manjka samozavesti in želje po zmagi v ključnih trenutkih. Prej to kot pa pomanjkanje kakovosti.

Ravno vi ste znani po tem, kako lahko z neverjetno energijo dvignete vso ekipo. Vam v Italiji to ne uspeva najbolje?
Seveda imam še vedno v sebi to borbenost, željo po zmagi, ampak gotovo je zdaj malo težje. Nasprotniki so na še višji ravni. Poskušaš dvigniti ekipo, pa potem tekmec naredi nekaj vrhunskega in spet zbije moralo.

Zadnji konec tedna ste bili prosti ...
Igrati bi morali proti Piacenzi, ki pa je imela štiri ali pet igralcev pozitivnih, tako da je tekma odpadla. V nedeljo igramo v Monzi. Kot sem že rekel, vsi tekmeci so zelo dobri, če ne igraš najbolje, nimaš v tej ligi kaj iskati.

Kakšno je vzdušje v dvorani ob vseh epidemičnih ukrepih?
Dvorane so lahko napolnjene le polovično. Naša dvorana sprejme 5000 gledalcev, torej je lahko na tekmi največ 2500 gledalcev. Pozna se, da je ljudi bolj strah koronavirusa kot v Sloveniji. A vseeno je ozračje dobro, že ko smo sredi oktobra igrali proti Perugii (1:3), kar je bila prva domača tekma sezone, se je zbralo skoraj 2000 gledalcev.

Kaj je še drugače v primerjavi s slovenskim prvenstvom, kjer je le izjemoma na tribunah več kot tisoč gledalcev?
Največja razlika je v fizičnih predispozicijah. Vse se dogaja hitreje, močneje. Tudi taktično se je treba na vsako tekmo pripraviti zelo resno, to pomeni tri videoanalize po eno uro, da točno veš, kaj bo določen igralec naredil v določeni situaciji.

Velika razlika je že v servisu. Ste se lahko prilagodili, imate že konkurenčen servis?
Gotovo imam tu še največ rezerv, pa tudi na sprejemu. To sta ključna odbojkarska elementa, ki ju tudi največ treniram. Poskušam ohraniti mirno glavo, tudi kadar ne gre, a zdi se mi, da se napredek že pozna.

Pa je čas za dodaten trening, saj si naporne tekme kar hitro sledijo ...
Ni enostavno, priložnosti za popravke ni veliko, a ravno zdaj, ko v nedeljo nismo igrali, smo priložnost izkoristili za več treninga.

Sorodna novica Italijanski prvak v Maribor prihaja naravnost iz Brazilije

Vaš trener pri Veroni je Radostin Stojčev. Kako sta se ujela?
Super. Dobro se razumeva, prednost je, da lahko govoriva srbsko. Italijansko sicer že kar razumem, a se še ne morem normalno pogovarjati. Trener je v meni prepoznal potencial. Vidi, da je nekaj že na visoki ravni, a tudi, da je treba še marsikaj popraviti. Pomembno je, da verjame, da bi bil lahko v prihodnje eden najboljših odbojkarjev na svetu.

S prejšnjim trenerjem Sebastjanom Škorcem sta sodelovala štiri leta in sta bila zelo povezana. Kje vidite največjo razliko med prejšnjim in zdajšnjim trenerjem?
Stojčev je osvojil vse mogoče lovorike v italijanski in svetovni odbojki, vseeno ima več izkušenj kot "Škoro", ni pa zdaj neke silne razlike. Zagotovo pa je raven treningov v Veroni na višji ravni.

Stojčev vas je postavil za liderja ekipe, kajne?
Ja, že na prvih trening tekmah, ko sem prišel v klub, sem poskušal prevzeti vlogo liderja. To mi nikoli ni predstavljalo težav, tudi v Mariboru sem bil v članski ekipi v tej vlogi že pri 16 letih. Upam, da v Veroni ostanem ključen igralec in da se moštvo okrepi s še nekaj dobrimi posamezniki. Da naredimo podobno zgodbo, kot smo jo v Mariboru.

Mariborčane v sredo v Ligi prvakov čaka Civitanova, proti kateri je Verona pred mesecem in pol izgubila s 3:0 (22, 20, 20). Kakšen vtis ste pustili?
V drugem nizu smo imeli priložnosti, da bi vzeli niz, a tega nismo izkoristili. Najbolj mi je v spominu ostal centralni bloker Robertlandy Simon, zelo nevaren je. Deluje, kot da je z drugega planeta. Nihče na svetu ga ne more ustaviti. Imajo tudi izjemnega podajalca, pa Argentinca Luciana De Cecca. Vrhunska ekipa, ki je bila lani zmagovalec italijanskega prvenstva. Kdor spremlja odbojko, si bo ta obračun vsekakor želel ogledati v dvorani.

Mariborčani so na uvodni tekmi dokazali, da se lahko kosajo z elitnimi klubi, Poljaki jih niso ravno nadigrali ...
Res sem vesel, da lahko moj matični klub igra kar v Ligi prvakov. Ko so na drugi strani najboljše ekipe na svetu, se seveda poskušaš dokazati. Celo lažje je igrati proti boljši ekipi, ker daš še več od sebe. Vesel sem, da so na tisti tekmi prikazali dobro predstavo, to je zelo dobrodošlo tudi za slovensko odbojko. Zelo si želim, da vzamejo še kakšen niz ali osvojijo celo kakšno točko.

V italijanskem prvenstvu trenutno vodi Perugia (10 zmag, 1 poraz), Civitanova je druga (9/2). Kdo se bo še boril za naslov in ali Verono čaka zgolj boj za obstanek – trenutno ste predzadnji (3/7)?
Poleg Perugie in Civitanove bosta v boju za naslov prvaka verjetno še Modena in Trentino. Naše predzadnje mesto me ne skrbi. Drži, da začetek sezone ni bil vrhunski, ampak sem prepričan, da bo nadaljevanje boljše.

V Mariboru smo vas na tekmah videli z majico pod dresom, ki je bila vedno natrgana. Povedali ste nam, da gre tudi za vraževerje. Se kaj podobnega dogaja tudi v Veroni?
Se (smeh), zdaj imam iste podhlače za vsako tekmo. Tudi tu gre za neko vraževerje.

Pa lahko sproti perete, da je sveže?
Lahko, zdaj sem postal že strokovnjak za pranje perila. Moral sem se znajti. Prej sem vedno rekel: Mama, jutri je tekma, nujno potrebujem! Zdaj operem sam in posušim, če je treba še s sušilnikom za lase. Se kar dobro znajdem.

Sami likate srajce?
To pa ne, nisem kakšen ljubitelj srajc. Imam samo eno, a je še nisem oblekel.

Je kakšen poseben kodeks oblačenja v klubu?
Ne. Že iz Maribora sem navajen, da moraš biti takrat, ko so klubskih obveznosti, primerno oblečen, kamor spadajo tudi klubska oblačila.

Verona velja za eno najlepših italijanskih mest. Ste se že navadili?
Lepo je tu, vse imam blizu stanovanja. Do dvorane, če je lepo vreme, se kar sprehodim, do središča mesta pa imam peš 10 minut.