Da se pripravlja veličasten sprejem športnega asa, ki se je kot prvi slovenski atlet okitil z olimpijskim zlatom, je bilo moč slutiti že po bežnem pogledu na brežiške ulice: avtomobili so dobesedno "zabasali" mestne ulice, z vseh koncev so hiteli prešerno razpoloženi ljudje. Sredi glavne ulice, ki je bila zaradi številnih balonov obarvana rdeče-modro, so organizatorji veličastnega sprejema postavili oder, na katerem so zbrano množico, številke se gibajo okoli 3.000, pred prihodom pekinškega junaka ogrevali številni glasbeniki. Celo novo himno so vadili zbrani, staro in mlado, od blizu in daleč, da bi se tako vsaj malo oddolžili Primožu za izjemno veselje, ki ga je pripravil s svojim izjemnim olimpijskim nastopom.

V zraku so vihrale številne slovenske zastave, napis Prišel, vrgel, zmagal je bil viden, kamor koli si pogledal, od glavnega odra, balonov, majic do transparentov, skratka Posavci so se na prihod svojega šampiona pripravili res odlično. Bolj kot se je bližal Primožev prihod, bolj se je stopnjevala vznemirjenost. In potem je završalo, v zrak so poleteli konfeti, donela je pesem You're simply the best (v izvedbi Rebeke Dremelj), množica pa je ponorela od navdušenja, ko se je med njimi sprehodil Primož Kozmus. Prvega olimpijskega atletskega prvaka je pričakal prizor, ki ga zlepa ne bo pozabil: le nemo je opazoval navdušeno množico, ki je najprej skandirala Primož, Primož, Primož, potem pa nadaljevala s Kevo Kevo Kevo v poklon in zahvalo Kozmusovemu trenerju.

Med svojimi slavje najslajše
Ko sta z Nušo Derenda zapela slovensko himno, se je človeku dobesedno naježila koža: zdelo se je, kot da je prek zlate medalje Primoža Kozmusa sleherni navzoči izživel svoje športne sanje in v spomin vseh se je prikradel prizor iz nedelje, ko je himna donela na stadionu v Pekingu. Na vprašanje povezovalke programa Jasne Kuljaj, kdaj je bilo slavje bolj ganljivo: ko je na Ptičjem gnezdu odmevala slovenska himna, ali zdaj, ko vanj občudujoče zre na tisoče parov oči, je le skromno dejal, da je bilo v Pekingu lepo, toda doma, med svojimi rojaki, je slavje še toliko slajše.

Ksenja Tratnik