Začenjajo se igre 29. olimpijade. Čeprav mnogi termin "olimpijada" enačijo s konkretnimi igrami, pa beseda dejansko pomeni obdobje štirih let, ko s slovesnostjo ob odprtju štejemo novo olimpijado, v kateri se igre izvedejo ali pa tudi ne. Tako bomo v Pekingu spremljali igre 29. olimpijade, čeprav so šele 26. po vrsti. Tri so namreč odpadle zaradi prve in druge svetovne vojne. Kitajci napovedujejo najboljše igre doslej, a obstaja velika možnost, da jim svetovna javnost tega naslova ne bo dodelila.

Skeptiki niso utihnili
Ob slovesu od Aten so mnogi zmajevali z glavo. Kitajska in njena prestolnica zaradi političnega režima, nerazvitosti in onesnaženosti nista bili zagotovilo za uspešno izpeljane igre. Nihče sicer ni dvomil, da Kitajci ne bodo dobro pripravljeni in organizirani, a ostajajo nerešena vprašanja zatiranja Tibeta, cenzura in onesnaženost.

Zrak v mejah "normale"
Mednarodni olimpijski komite je v teh dneh zgrožen nad mnogimi pritožbami športnikov v zvezi s slabo kakovostjo zraka in v zvezi s tem ne kaže razumevanja. Vodja MOK-ove medicinske službe Arne Ljungqvist pravi, da ves čas opravljajo vse potrebne meritve in da je kakovost zraka v Pekingu večinoma znotraj predpisanih meril. Vse skupaj pa naj bi bilo odvisno od temperature, vetra, vlažnosti in tudi škodljivih snovi.

Nezadovoljstvo s poročanjem medijev
MOK tudi ne more razumeti negativnega poročanja medijev. Kitajska je po letu 2001 v projekt izboljšanja ozračja vložila milijarde in nazadnje je tudi močno omejila delovanje industrijskih obratov ter tudi promet. Kitajci pravijo, da igre delujejo kot katalizator. Peking je v sedmih letih dosegel nekaj, za kar bi brez olimpijskih iger potreboval 20 do 30 let. A kljub temu se nad mestom plazi gosta plast smoga.

Omejeno gibanje
Policija ima ob tako velikem športnem dogodku ogromna pooblastila. In Kitajci prav zelo ne marajo radovednih novinarjev, ki bi za originalno novico šli povsod in storili vse. Za novinarje iz razvitega sveta in iz demokratičnih družb omejenost gibanja ne obstaja in zato se je konfliktom nemogoče izogniti. Dva japonska novinarja, ki sta želela poročati o terorističnem napadu v Kašgarju, so policaji pretepli in jima odvzeli opremo. Pozneje je sicer sledilo opravičilo, a obenem tudi opozorilo, da sta bila na prepovedanem kraju.

Dejavni aktivisti za neodvisnost Tibeta
V Pekingu so prepovedani demonstrativni shodi. Borci za človekove pravice so tako obsojeni na delovanje v hotelskih sobah. Skupina privržencev neodvisnega Tibeta je v enem izmed hotelov novinarjem želela predstaviti dokumentarni film o nasilju v tem delu sveta. Hotelska varnostna služba jih je odkrila in preprečila predvajanje filma. Majhni skupini aktivistov je vendarle uspelo obesiti dva transparenta z napisom »Svobodni Tibet« na več kot 40 metrov visok drog.

Naj se igre začnejo
Kitajska vlada je v teh dneh izrazila željo, da naj novinarji poročajo o njihovi gostoljubnosti, o kitajski tradiciji kulture, o lepotah te dežele in o športnih dosežkih na igrah. A zgoraj omenjenih stvari se ne da kar pozabiti in izbrisati. V glavnem medijskem središču so nekatere spletne strani preprosto blokirane. Cenzura obstaja, ne obstaja pa cenzura misli. Končno je zdaj prišel čas, da v ospredje stopijo športniki in rezultati, ki jih bodo dosegli. A to ne pomeni, da bomo druge stvari pozabili.

Urban Laurenčič