Dresura ali “konjeniški balet” je sestavljen iz treh delov. V prvih dveh morata konj in jahač pokazati določene prvine, tretji del pa je prosta izbira (koreografija se izvaja ob glasbi). Pri preskakovanju ovir morajo tekmovalci preskočiti 15 različnih ovir, kaznujejo se skoki v napačnem vrstnem redu, podrte ovire in prekoračitev časa, določenega za nalogo.

Nevarno tridnevno tekmovanje
Najzahtevnejše in najnevarnejše je tridnevno tekmovanje, kjer morajo tekmovalci poleg dresure in preskakovanja ovir opraviti tudi z jahanjem čez drn in strn. Že večkrat se je zgodilo, da so se jahači pri nevarnih skokih ubili.

Dolge kariere tekmovalcev
Konjeništvo bo dalo tudi najstarejšega udeleženca teh olimpijskih iger, Japonca Hirošija Hokecuja, ki je marca letos dopolnil 71 let. "Veseli in ponosni smo, da lahko tekmovalci v tem športu tekmujejo tako dolgo in imajo kariere, ki trajajo več desetletij," je dejal generalni sekretar Mednarodne konjeniške zveze (FEI) Ingmar de Vos in dodal: "Hokecu bo najstarejši tekmovalec letošnjih olimpijskih iger. Star je 71 let, kaže pa jih največ 50."

Ni najstarejši olimpijski tekmovalec
Hokecu v Londonu kljub vsemu ne bo najstarejši olimpijski tekmovalec vseh časov. To vsaj za štiri naslednja leta ostaja švedski ostrostrelec Oscar Swahn, ki je leta 1920 pri 72 letih na olimpijskih igrah v Antwerpu osvojil srebro. Ta rekord bi lahko podrl leta 2016 v Riu de Janeiru, a se s tem Japonec ne obremenjuje. "Realistično bo to težko izvedljivo, saj bo takrat moj konj Whisper star že 19 let," je dejal 71-letni jahač, ki je prvič na olimpijskih igrah nastopil leta 1964 v Tokiu, ko je bil star 23 let.

Desetič na olimpijskih igrah
Omeniti je treba tudi Kanadčana Iana Millarja, 65, ki bo nastopil že na desetih olimpijskih igrah. V Pekingu je osvojil ekipno srebro, v Londonu pa upa na zmago. "Če osvojim zlato kolajno v Londonu, si bom rekel 'Super! Zdaj hočem pa še eno'," je dejal Millar, ki, kot kaže, še ne misli odnehati.

Van Grunsvenova glavna favoritinja
Med glavne favorite za zlato odličje strokovnjaki štejejo Novozelandca Marka Todda in Nizozemko Anky van Grunsven, ki je zlato osvojila na zadnjih treh igrah (Sydney, Atene, Peking). Če se bo van Grunsvenovi uspelo uvrstiti na oder za zmagovalce, bo imela najbogatejšo zbirko olimpijskih medalj v tem športu (tri zlate in pet srebrnih kolajn).

Prvič na igrah leta 1900
Konjeništvo je v zadnjih letih pri športnih navdušencih dvignilo veliko prahu. Mnogi se ne morejo sprijazniti, da je ta šport del olimpijskih iger, medtem ko formula ena in motociklizem nista. Po mnenju mnogih je konj podoben "stroj" za doseganje uspehov kot sta pri dirkačih dirkalnik oziroma motor. Za druge je to šport, nad katerim se navdušuje predvsem elita in predstavlja zabavo za bogataše in snobe. Vseeno ne gre pozabiti, da je konjeništvo del olimpijskih iger postalo že leta 1900, od tedaj pa je izpustilo samo dve olimpijadi (III. in IV.).