Pri 73 letih je Mikolič še vedno izredno vitalen, a se zaveda, da mora zmanjšati svoje trenerske in selektorske obveznosti, če želi še biti v pomoč svojemu varovancu pri poti na devete (!) olimpijske igre. Po 34 letih sodelovanja je Mikolič prepričan, da zna Debevec kljub težavam z vidom presenetiti tudi v zahtevnem trojnem položaju, ki bo v Londonu na sporedu v ponedeljek.

Kako ste videli Rajmondovo pot do tretjega olimpijskega odličja?
Lahko rečem, da je bilo podobno kot lani v Beogradu, ko je postal evropski prvak. Resnično je nadzoroval tekmo. Bala sva se sončnega vremena in zjutraj je bilo res sonce. Potem se je pooblačilo in v prvi seriji je imel v takem vremenu vrhunski rezultat. Potem ko se je prikazalo sonce in je padala senca, so se začeli problemi, ki pa jih je vrhunsko reševal. Tisti dve 9,9, ki ju je zadel – če bi bili še tisti desetki, pa bi bili morda še bolj zadovoljni. Ampak kolajna je, pa naj bo srebrna ali bronasta!

V kvalifikacijah je Debevec prvič ustrelil, ko so nekateri imeli že po 20 strelov. Kako to?
Rajmond včasih deluje nervozno. Zaradi slabšega vida ni hotel začeti, dokler ni bilo vse povsem nared. Sam sem bil že kar malo živčen, ker še vedno ni začel streljati. Ko pa je začel in sem videl, da gredo streli eden v drugega, sem vedel, da je pravi, razen če bi se vreme povsem spremenilo.

Kakšna je bila priprava na finale? Kaj ste mu svetovali?
Midva se dolgo in dobro poznava. Mirno sva šla na odmor. Kot vedno je pojedel eno banano, da je dobil energijo. V pripravljalnem prostoru sva se pogovarjala, potem je prišel še hrvaški finalist Djurković, najmlajši po stažu v finalu, in sva se še z njim sproščeno poklepetala. Nič posebnega, a je bil vsekoskozi zbran.

V finalu je Rajmond deloval zelo suvereno.
Absolutno, vseskozi je imel vse pod nadzorom. Bilo je še nekaj posebnega: pred seboj je imel zaslon z izidi in ga je vseskozi spremljal. On je eden redkih tekmovalcev, ki lahko gleda izide, medtem ko bi to nekatere strelce uničilo do konca.

V ponedeljek ga čaka še en nastop - kraljeva strelska disciplina. Kaj pričakujete?
Če sem iskren, sem vedno trdil, da je trojni položaj njegova paradna disciplina. Že prej sem rekel, da bo tu zagotovo nastopil, čeprav imamo na treningih največje težave v stoječem položaju, leže in kleče je rešeno. Stoje bo tisto, kar bo odločalo za vstop v finale. Na zadnjem svetovnem pokalu v Münchnu je stoje ustrelil 388, kar bi bilo potrebno tudi tukaj. Tu je 20 tekmovalcev, ki so lahko v finalu in osvojijo kolajno. Tisti, ki bo imel večjo željo, bo uspešen. Upam, da se bo uvrstil v finale, potem pa, kar bo, bo. Svoje je v bistvu že naredil.

Na skupni poti sta že več kot tri desetletja. Kako je bilo na začetku?
Začela sva že leta 1978, to je koliko let? 34 let, lepa doba. Od vsega začetka je bil športnik, ki je svoje življenje podredil temu. Kot mladinec je bil priden, tudi s šolo ni bilo nobenega problema. Veliko sva bila skupaj že na začetku, saj njemu nikoli ni bila težava, da sem rekel, zdajle boš pa treniral. Vedno je želel več in več. Lahko bi rekel, da ni bil samo talent, mogoče sploh ni bil izstopajoč talent. On ima ob tem težave še z vidom, saj ima dioptrijo -4,5. Vse te velike uspehe je dosegel z delom, delom in še enkrat delom.

Zdaj je Rajmond že med starejšimi strelci, a deluje tudi izredno dobro fizično pripravljen.
Še danes vsako jutro teče, je "fit" in super pripravljen, drugače ne bi pri teh letih zdržal teh naporov. Čeprav streljanje na prvi pogled deluje kot miren šport, je telo zelo napeto, moraš biti sposoben dolgo stati, imeti dihalno kapaciteto in to resnično vrhunsko dobro dela.

Vaš varovanec je že napovedal nastop v Riu 2016, kaj pa vi, boste pri 73 letih še vztrajali?
Rekel sem si, da če bi bila tu v Londonu kolajna, bi pa počasi lahko izpregel. Mislim v takem smislu kot zdaj, ko sem selektor in vodja reprezentance. To je preveč dela. To je stresno.

Iz Londona