31. julij 2012 se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega športa, saj je Urška Žolnir v velikem slogu postala olimijska prvakinja v judu v kategoriji do 63 kg. Pet ur po veličastni zmagi, ob 21.30 po britanskem času, se je 31-letnica iz Pernovega pri Žalcu znašla v začasni slovenski gostilni na severu Londona, kjer je bil uradni OKS-ov sprejem v njeno čast.

V pričakovanju novih odličij
"Vsem tukaj nam v Londonu se je kar odvalil kamen od srca. Urška ni dobila samo prvega slovenskega ženskega zlata v posamičnem športu, temveč tudi prvo odličje v Londonu, in upajmo, da tudi ne zadnje," je v pozdravnem govoru izpostavil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenija Janez Kocijančič. Dobro napolnjena gostilna, v katero je pričakovano prišlo le nekaj olimpijcev, ki so že zaključili s tekmovanji, je dala vedeti, da v teh dneh pričakuje še kakšno odličje, še posebej od divjevodašev in preostalih judoistov.

Fabjan ima še železa v ognju
Ob čestitkah je najbučnejši aplavz prejel trener Marjan Fabjan, čigar judo klub Sankaku iz Celja je v zadnjem desetletju postal prava tovarna odličij. "Upam, da bo uspelo tudi Luciji, ki zna osvojiti kakšno medaljo," je 54-letni tvorec slovenskega judoističnega čudeža potrdil, da njegovi varovanci v Londonu še niso rekli zadnje besede. To pa je tudi razlog, da pravega proslavljanja še ne bo, saj tekmovanje še poteka.

V Londonu je medalja konkretna
Oder je nato pripadel najboljši judoistki do 63 kg na svetu. Žolnirjeva je še enkrat podoživela dan in borbe, v katerih ni bilo niti enkrat dvoma o zmagovalki. Z opazko o zgodovinski medalji za slovenski judo in ženski šport pa je na koncu nasmejala zbrane: "Od časa do časa poškilim nanjo. V Atenah sem se kar bunila, ker je bila tako majhna, ta pa je konkretna.“

Siva pot postala Zlata pot
Ker sta se zavlekla tako tekmovanje v judu kot obvezno protidopinško testiranje, Žolnirjeva ni mogla ob "normalni uri" gostovati v oddaji Londonski vrtiljak, zato se je vanjo oglasila kar s sprejema. Veliko nespretnosti podpornega turškega tehničnega osebja je zakrivilo, da se je to malce zapletlo in zavleklo, kar je razbilo vzdušje, ki ga je želel ogreti legendarni Aleksander Mežek. Štiri desetletja v Londonu živeči glasbenik je junakinji dneva na čast spremenil svojo ponarodelo Sivo pot v Zlato pot.

Ko so gledalci v Sloveniji po zaslugi Mirana Ališiča le prišli na svoj račun in spoznali še drugo plat olimpijske zmagovalke, so svoj lonček pristavili še Kitajci in Japonci, ki še posebej cenijo judoistične šampionke.

Torta za lahko noč, ne pa tudi spanec
Za konec uradnega dela je prišla res okusna torta, nato pa si je Urška vzela res veliko časa za navijače in podpornike ter se slikala z vsakim, ki jo je za to zaprosil.

Kaj pa utrujenost ali dolg dan? "Sem utrujena, a imam v sebi toliko adrenalina. Sploh pa tole še zdaleč ni tako težko kot borbe. Drugače pa najverjetneje tako ne bom spala, saj po velikih tekmovanjih skoraj nikoli ne spim," je olimpijska prvakinja pojasnila nenavadni tekmovalni običaj.

Iz zmagovalke v pomočnico trenerja
Hitro je napočila 23. ura in "Fabijev" ukaz je bil jasen - pot proti domu v olimpijski vasi. Prava zabava za prvo žensko zlato v samostojni Sloveniji bo tako prišla na vrsto šele v domovini, saj se bo zdaj Žolnirjeva prelevila v pomočnico trenerju in bo s tem pomagala klubskima kolegicama. S tem pa je tudi nakazana nadaljnja karierna pot Urške Žolnir, ki je v Londonu na tako veličasten način osvojila Olimp.

Iz Londona