Gregorinova je zasledovalno tekmo začela na 15. mestu, nato pa si je s fantastičnim (zadnjim) streljanjem in še boljšim tekaškim sklepnim delom 10-kilometrske preizkušnje priborila zgodovinsko olimpijsko kolajno za slovenski biatlon.

Po tekmi je Gregorinova z novinarko TVS Meto Zoran spregovorila o krasnih občutkih ob osvojitvi kolajne, prav tako pa tudi o zgrešenem strelu, zadnjem streljanju in zadnjih dveh 'peklenskih' kilometrih. Pogovor si lahko v celoti preberete spodaj.

Teja, dovolili vam bomo, da najprej poveste, kar koli bi radi povedali širni Sloveniji, ki je zdaj spremljala to biatlonsko tekmo.
Rada bi se zahvalila vsem, ki so dali kar koli v to mojo medaljo. Vemo, da je tu ogromno ljudi, ki je prispevalo delček k temu. Res hvala vsem, od sponzorjev do trenerjev, vseh, vseh, vseh.

Povejte, s kakšno mislijo ste se danes pognali na štart.
V bistvu tako, kot se na vsako tekmo: zadeti vseh 20 strelov. Vedela sem, da bo medalja težko dosegljiva, če mi to ne bo uspelo. Čeprav sem zgrešila en strel, jo imam.

Najprej morate pojasniti tisti prvi krog. Do vstopa v drugi krog ste pridobili 20 sekund v primerjavi z vodilnimi. Kako?
Prvo streljanje se mi je posrečilo, zadela sem vseh pet strelov, in to v zelo hitrem ritmu. S takim streljanjem se da marsikaj pridobiti. Tudi na progi sem se že prvi krog dokaj dobro počutila in mislim, da je šlo že od začetka vse v redu.

Edini zgrešeni strel je bil na tretjem strelskem postanku. Ste se ustrašili, da se vam bo tekma podrla?
Ne da sem se ustrašila, ampak nekako sem si rekla: "Pismo, pa bo spet malo zmanjkalo, tudi če na koncu nulo zadenem." Nisem obupala, a vedela sem, da bo zelo težko, in na koncu se je izšlo tako, kot smo si zamislili že ne vem kdaj nazaj.

Je bilo najtežje na četrtem streljanju?
Ne bi rekla, da je bilo najtežje na četrtem streljanju. Najtežja sta bila zadnja dva kilometra, ker nekako nisem vedela, kako sem močna, kako močne so ostale tekmovalke. S strelišča sem šla peta in vedela sem, da moram prehiteti še dve odlični tekmovalki, kot sta Soukalova in Dunklee, če se ne motim. Ko sem nekako zavohala to medaljo, sem dala res vse od sebe.

Mi vam lahko povemo, da ste bili v tem zadnjem krogu najhitrejši med vsemi.
Me veseli, v bistvu sem si s tem priborila to bronasto medaljo. Veselim se že tega praznovanja danes, ki bo tukaj. Seveda to ne pomeni, da ga bomo zdaj pili ali pa ne vem kaj 'srali', ampak se bomo vsi skupaj poveselili.

Lepo vas prosim, da si zapomnite vse, kar boste doživeli od tega trenutka pa do jutrišnje podelitve. Takrat vas bomo znova povabili pred naš mikrofon in prosili, da o vsem poročate.
Vse si bom zapomnila do potankosti.