33-letna Gregorinova, ki je v skupnem seštevku svetovnega pokala na 25. mestu z 219 točkami, je najboljši uvrstitvi sezone dosegla prav na zadnji postaji pred Sočijem. Na Pokljuki je v zadnjih dneh skušala še bolj naravnati roko. V Vancouvru je na tekmi s skupinskim štartom zasedla 5. mesto, vse do zadnjega streljanja je kazalo celo na medaljo.

Članica ŠD Nika Ihan je dvakrat v karieri stala na stopničkah za zmagovalke. Najodmevnejši uspeh je dosegla na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Pjeongčangu, ko je na posamični tekmi na 15 km osvojila srebro, ugnala jo je le "rdeča kapica" Kati Wilhelm. Pred dvema letoma je v Oslu zasedla tretje mesto na tekmi s skupinskim štartom. Trikrat je bila četrta, šestkrat peta, ima pa še cel kup uvrstitev med najboljših deset.

Kako ste zadovoljni z nastopi v letošnjem svetovnem pokalu? V Anterselvi na zadnji tekmi ste s šestim mestom dokazali, da se forma vzpenja.
Pričakovala sem, da bom že prej dosegala boljše izide, a mi zdravstveno stanje tega ni dopuščalo. Pomembno je, da se je v Anterselvi vse skupaj obrnilo v pravo smer, tekaška forma je na pravi ravni. Pri streljanju je treba izpiliti še strelske malenkosti, to smo vadili v zadnjih dneh na Pokljuki. V Soči grem zelo dobro dobro pripravljena.

Soči ni reden prireditelj tekem svetovnega pokala. Imeli ste olimpijsko generalko. Kako dobro poznate proge?
Lani sem obiskala Soči, kjer smo imeli tri tekme. Proge dobro poznam. To je ena izmed najtežjih prog, ki sem jih v življenju pretekla. Izjemno pomembna bo fizična pripravljenost. Če bo tekaška forma na lanski ravni, mi proge v Sočiju nedvomno ustrezajo. Lani sem bila v teku tam zelo hitra.

Pred štirimi leti ste bili na tekmi s skupinskim štartom v Vancouvru zelo blizu medalje. Na zadnjem streljanju ste zgrešili en strel in končali na 5. mestu. Kako se spominjate tiste tekme?
Zelo dobro se spominjam te tekme, a ne pogrevam preveč zamujenih priložnosti. Če bi vsako tekmo zadela vse strele, bi verjetno bila skoraj vedno na stopničkah. Imam že zelo veliko izkušenj z velikih tekem in to je lahko moja prednost v Sočiju, kjer ne bom ponovila napak iz Vancouvra.

Malo slovenskih športnikov ima toliko uvrstitev med četrtim in desetim mestom. Že celotno desetletje ste med biatlonsko elito, zmagovalni oder pa je kar nekako zaklet. Dvakrat vam je uspelo, imate pa ogromno uvrstitev med deseterico.
Res je bil redkokateri slovenski športnik tolikokrat uvrščen med najboljših deset na tekmah svetovnega pokala. Velikokrat mi je zmanjkalo malce sreče in tudi malce znanja, pa bi lahko četrto, peto ali šesto mesto pomenilo prvo, drugo ali tretje mesto. Še vedno se zelo trudim, naredila sem vse, da se prebijem med najboljše tri. Bomo videli, če se mi bo kdaj izšlo popolnoma po željah. Upam, da se do konca kariere vsaj še enkrat uvrstim na zmagovalni oder.

V Pjeongčangu pred petimi leti se vam je vse skupaj zložilo na posamični preizkušnji na 15 km. Takrat vas je premagala le izjemna Nemka Kati Wilhelm.
Takrat se je res vse zložilo. Če bi še enkrat več zadela, bi to pomenilo celo zlato medaljo. Ne vem, kaj sem takrat drugače delala. Verjetno nič posebnega.

V svetovnem pokalu je zelo težko napovedovati zmagovalke v letošnji sezoni, vrh je zelo izenačen. Po odhodu Magdalene Neuner, ki je prevladovala nekaj sezon, je prav vse mogoče, tudi vi ste v širšem krogu favoritinj za medalje.
Gabriela Soukalova, Darja Domračeva, Tora Berger in Andrea Henkel so v ožjem krogu, potem pa smo že drzge tekmovalke. Treba je imeti tudi veliko sreče na olimpijski tekmi.

Ali pogrešate večjo konkurenco v Sloveniji? Že nekaj sezon ste razred zase. Samo vi potujete na olimpijske igre med dekleti. Le Andreja Mali ima še točke v svetovnem pokalu, a nima olimpijske norme.
Pogrešam večjo konkurenco pri nas. V Nemčiji, Rusiji in na Norveškem se morajo tekmovalke bojevati za preboj v reprezentanco, pri nas je samoumevno, kdo gre na tekme svetovnega pokala. Ni nekega zdravega boja že na treningih. To je velik minus, a tudi brez tega se da doseči vrhunski izid.

Pogrešate nastope v štafetnih preizkušnjah? Z najstnico Urško Poje je Slovenija končno imela na štartu žensko štafeto v svetovnem pokalu. Žal v Sočiju ne bo mešane štafete, ki je pred dvema letoma v Ruhpoldingu osvojila srebrno medaljo.
Na olimpijskih igrah bi imeli z mešano štafeto priložnost še za eno vrhunsko uvrstitev, a žal dekleta nismo izpolnile kvote, ki jo zahteva Mednarodna biatlonska zveza. To je velik primanjkljaj. Lepo bi bilo tekmovati z žensko štafeto v svetovnem pokalu, a bodo morale mlade tekmovalke še zelo delati, da se bodo približale ravni, ki je potreben za tekme svetovnega pokala.

Kakšni so vaši načrti po koncu kariere? Študirali ste na fakulteti za organizacijske vede v Kranju.
Študij med kariero še vedno stoji in vsekakor moram po karieri najprej končati, potem bi rada v biatlonskih vrstah. Celotno življenje sem že v tem športu in normalno je, da bi tudi po koncu kariere še naprej sodelovala. Vsekakor se vidim v športu.