? V samem olimpijskem parku v Sočiju oz. točneje rečeno v Adlerju je več ledenih ploskev kot v celotni Sloveniji. Na osrednjem spektaklu iger ob Črnem morju sodeluje 150 oz. ravno toliko NHL-ovcev, kot je v Sloveniji članskih hokejistov. To pomeni, da je vsak šesti izmed njih izbranec Matjaža Kopitarja. Številke, ki jih poznavalci hokeja ne morejo premleti in razumeti.

Za primer: prvi nasprotnik "risov", Rusija, premore "le" dobrih 80 tisoč hokejistov, a tudi več kot 350 pokritih ledenih igrišč in več kot dva tisoč zunanjih zamrznjenih ploskev za preganjanje vulkanizirane in zamrznjene gume (pak = plošček = "šajba"). Dejavniki, ob katerih končni izid 5:2 deluje kot čista zmaga.

Ne želim ponavljati jeremijade o klavrnem stanju slovenskega hokeja, za to bo še čas po tem veličastnem prazniku v Sočiju, a vseeno je težko ne ponoviti osnovnih bolečih dejstev. En sam pravi profesionalni klub, in še ta ne tako časten in reden plačnik ter prikovan na dnu "avstro-ogrske" lige. Na drugi strani popoln propad železarskega kluba, prave športne Institucije z veliko začetnico, vsaj za slovenske klubsko-navijaške razmere.

Slovenski hokej kljub svojim omejitvam in zaradi pregostih rdeče-zelenih plašnic še zdaleč ni stvar samo dveh vasi, Spodnje Šiške in Kurje vasi, čeprav je karierna pot skoraj vseh "risov" vodila čez Jesenice in/ali Olimpijo. Izjema v pravilu sta le branilec Blaž Gregorc in Jan Muršak, ki pa je zaigral za Olimpijo med "lockoutom" in pustil na 30 tekmah nepozaben vtis.

Ob vsega sedmih lednih dvoranah (brez skrbi, nobena nima več kot ene ploskve) so tudi drugi kraji prispevali svoje "rise". Maribor in Triglav Kranj sta matična kluba trojici olimpijcev, na Bledu je prve hokejske korake naredila kar peterica reprezentantov. V Ljubljani je pri Olimpiji začela igrati hokej "samo" četverica, na Jesenicah pa je svojo športno pot začrtala deseterica začasnih prebivalcev Sočija.

Zatorej, zakaj se predsednik Slovenije (in vsi drugi oblastniki, ki bodo trepljali neonsko zelene "rise") ne zaveže raje izgradnji novih lednih dvoran? Ena ploskev za vsak gol v Sočiju, pa smo dogovorjeni, da lahko ob odprtjih po mili volji drsate dneve in dneve.

"Ojoj, ne veš, v kakšni krizi smo? Hokej pa je šport, drag kot žafran. Od dvorane, vzdrževanja ledu do same opreme ... Ta vlak je že odpeljal v 70. letih."

Če se je v letih debelih krav in zdaj v letih suhih krav našlo na milijone evrov, predvsem evropskih sredstev, za takšne nacionalne športne komplekse, kot sta biatlonska Pokljuka (cena 11 milijonov evrov) in nordijski center v Planici (48 milijonov evrov), ni vrag, da ne bi zmogli izoblikovati programa, ki bi podvojil število lednih dvoran v Sloveniji.

O nadarjenosti, smislu in tudi uspehu v tem športu ni več dvoma, konec koncev premoremo v Sloveniji uspešno podjetje, ki prodira v svet tudi z veliko racionalnejšimi objekti - baloni za hokej, s katerimi se lahko močno poceni vstopni strošek gradnje.

Torej, gospod predsednik, zdaj drži - ena ledena ploskev za vsak gol "risov" v Sočiju?

Vabljeni še k poslušanju športne zgodbe Marka Pangerca za Val 202: