Sam je pokrival 15 olimpijskih iger, osem zimskih in sedem poletnih. Tokrat ga prvič po Sarajevu 1984 ni bilo na prizorišču, a je bil v projekt kot dnevni urednik vseeno vpet 24 ur na dan. Gre za največji uspeh slovenskega športa? "Nedvomno, če je edino merilo število osvojenih odličij. Imamo pa seveda še kopico drugih vrhunskih dosežkov, ki se morebiti ne merijo z medaljami, so pa prav tako sijajni in bo kar res, da smo Slovenci glede športnih uspehov res malo čudo," meni Žibrat.
Boji se, da slovenski športniki Sočija nikoli ne bodo presegli. "Bera medalj in drugih odličnih uvrstitev iz Sočija je, realno gledano, neponovljiva. Bojim se celo, da Soči ne kaže realnega stanja slovenskega športa. Ta slika je nedvomno slabša."

Od 15 iger so se mu v spomin najbolj vtisnile igre v Sydneyju leta 2000: "Po igrah v Sydneyju sem bil mnenja, seveda je to neizvedljivo, da bi morale biti igre vedno tam. Odlična prizorišča, ljudje, ki se spoznajo na šport, in gostoljubnost Avstralcev so me navdušile."

Prav iz teh iger izhaja tudi dogodek, ki mu je najbolj ostal v spominu: "Izbira ni težka: prva zlata medalja samostojne Slovenije na olimpijskih igrah. Tedaj sta namreč zmagala Iztok Čop in Luka Špik, in to veslaško tekmo sem komentiral. In če se spomnite, le malo pozneje je zlato medaljo osvojil še Rajmond Debevec."

Žibrat je bil tudi komentator podvigov Mateje Svet. Primerjava s Tino Maze? "To je pa res težko. Mateja je tekmovala v drugem času v drugih okoliščinah. Vsi vemo, da je prenehala prehitro. Sam menim, da v primeru nadaljevanja kariere lahko dosegla takšne rezultate, kot jih je Tina. Imata pa Tina in Mateja tudi skupno točko: resen in profesionalen odnos do svojega dela (treniranja in tekmovanja) in obe na tekmah pokažeta največ. To pa je sposobnost največjih športnikov, in Mateja ter Tina to sta."

Več o Sočiju, izkušnjah z olimpijskih iger, alpskem smučanju in košarki si preberite v klepetu, kjer boste izvedeli tudi, za koga Žibrat navija in koliko časa bi potreboval, da bi komentiral krling.