isem nobenih njenih želja. Kar sem rekel, to je morala narediti," je po uspehu svoje varovanke povedal Marjan Fabjan, glavni ideolog judoističnega inkubatorja na Lopati.

Slovenski šport slavi novo junakinjo, Tino Trstenjak, ki je v Riu osvojila zlato olimpijsko medaljo, potem ko je v finalnem boju premagala Francozinjo Clarisso Agbegnenou. "V finalu so odločale malenkosti. Vesela sem, da sem naredila to, kar sva se s trenerjem zmenila. Izkoristila sem njeno napako," je povedala celjska judoistka, ki se mora za uspeh zahvaliti tudi dolgoletnemu trenerju Marjanu Fabjanu. Izjemen trener in motivator, v slovenskem športu primerljiv z Andreo Massijem, je medalj z največjih tekmovanj že kar vajen, zlata pa mu seveda pomeni največ: "Po poklicu sem zlatar in zlata medalja nekako najbolj sodi k mojemu poklicu."

Tina Trstenjak v intervjuju za TV SLO in Val 202

Čestitke za izjemen nastop. Stopnjevali ste bojevitost in najbolje prihranili za konec!
Začetne borbe niso bile najboljše, s tem imam na tekmah vedno težave, a vsaka borba je bila boljša. Do finala, kjer sem pokazala največ. Tudi z Brazilko, ki je imela na svoji strani vse občinstvo, je bilo težko in tam sem morala ostati psihično trdna. S Francozinjo pa se dobro poznava in v finalu so odločale malenkosti. Vesela sem, da sem naredila to, kar sva se s trenerjem zmenila. Izkoristila sem njeno napako. Sprva se je rešila, a sem jo uspela zadržati na hrbtu in boj končati z iponom.

Kakšen občutek vas preveva zdaj, ko imate okrog vratu zlato medaljo?
To so sanje vsakega športnika in vesela sem, da mi je uspelo. Trenutno sem še zelo evforična, da sem olimpijska, svetovna in evropska prvakinja. Verjetno sem bom šele kasneje zavedela, kaj sem dosegla. Medalja je sicer zelo težka, ampak občutek, imeti jo okrog vratu, je zelo prijeten.

O čem ste razmišljali, ko ste na zmagovalnem odru poslušali Zdravljico? Je bilo vse eno samo veselje?
Seveda, čeprav sem razmišljala tudi o tem, kaj vse sem dala skozi, da sem prišla do sem. Trud se je povrnil, splačalo se je vztrajati. Mnogo odrekanja je bilo, a držala sem se začrtane poti.

Lahko opišete današnji dan? Kdaj ste vstali?
Zelo zgodaj, ob šestih. Ob sedmih sem imela zajtrk. Potem smo prišli v dvorano, ob devetih se je začelo ogrevanje ... Prva borba je bila malo slabša, finalna pa super. Vedela sem, da moram na polno. S trenerjem Marjanom Fabjanom sva naredila dobro taktiko, držala sem se je in izkoristila napako nasprotnice.

Ste zelo trepetali, ko so v prvem boju gledali posnetek?
Ne, dih mi ni zastal, bila sem skoncentrirana celotno borbo.

Ste bili pod pritiskom, ker ste po naslovu svetovne in evropske prvakinje veljali za prvo favoritinjo?
S tem se ne obremenjujem, grem borbo po borbo. Poskušam se zbrati, s trenerjem imava takšno taktiko, da vse odmislim.

Vaš trener Marjan Fabjan je o vas dejal, da ste povsem običajno dekle, ki se rada smeji, počne normalne stvari in da imate na koncu vedno prav.
Kar dobro me je opisal.

Bi še kaj dodali?
Da sem zelo vztrajna in ne popuščam.

Marjan Fabjan v pogovoru za Val 202

Se precej bolj razveselite zlate medalje kot srebrne ali bronaste?
Po poklicu sem zlatar in zlata medalja nekako najbolj sodi k mojemu poklicu. Če bi bila medalja, bi rekel: Dobro, spet medalja, zapremo knjigo, gremo naprej. Zlata medalja ima večji pomen, ima svoj čar. Če imaš dve, to pomeni toliko več.

Mirno ste sedeli in čakali, v finalu pa se zdi, da ste vendarle bili malce presenečeni, da je šlo tako hitro.
Vse se začne že tri mesece pred tekmovanji. Imam veliko tremo, čutim veliko odgovornost. Ko sem prišel, sem imel zdravstvene težave, visok pritisk, sem se komaj umiril. Najprej sem moral biti miren jaz, da je bila lahko tudi Tina.

Kako bi ocenili Tinine boje? Držala se je najbrž vaših navodil, naj najbolje prihrani za konec?
Dogovorjena sva bila, da najprej rešuje bolj s parterja in da ne kaže preveč prehodov stoje in prijemov, da vara vse skupaj in da bodo imele nasprotnice napačen občutek. Potem sem videl, da so Brazilci vzeli telefon in gledali, kako je borba potekala, kako je zagrabila. A to je bil blef, jaz sem medtem že računal, kako bom v polfinalu dodal protitehnike. Do tedaj nismo vsega pokazali, v finalu pa smo pokazali vse.

Slišali smo Tinina starša, ki sta rekla, da se v finalu ne tekmuje, ampak zmaguje. Očitno ste zmagovito miselnost prenesli tudi na Tinino družino ...
Mislim, da sem res vso družino zastrupil. Isto razmišljajo kot jaz. Smo na isti ladji. Če hočemo, da plujemo in naredimo rezultat, moramo pihati v isti rog.

Kaj ste rekli Tini po finalnem boju?
Rekel sem ji, da je bila pridna, da je bilo v redu in da se ji je vse povrnilo. Saj sama ve.

Torej, največja nagrada je, da ji rečete pridna.
Ja, pridna, ostalo ji bodo dali drugi.

To ni prva olimpijska medalja za vas. Se vsake medalje razveselite enako.
Vsaka ima svojo zgodbo. O vsaki medalji bi lahko veliko povedal. Za vsako je bilo treba narediti vse drugače. Drugi ljudje, drugi pristopi. Nikoli ne kopiram nobenega sistema.

Kaj je največja odlika Tine Trstenjak?
Je povsem preprost človek. Živi v bloku, vozi normalen avto, se normalno oblači. Ne izstopa, se ne hvali. Ima posebne odlike. Ne 'meče se ven', raje je v ozadju in razmišlja po svoje. A ko se pogovarjaš z njo, vidiš, da ima vedno prav.

Kot judoistka, kaj je njena največja odlika?
Odločnost. Kar se odloči, bo gotovo naredila. In se je kar bojim: ko se odloči, mi naloži veliko breme, ker bom moral to tudi narediti.

Torej Tina izvabi iz vas več kot preostale tekmovalke?
Ne bi rekel. Zelo strog sem in zelo grob. Kdaj je tudi jokala na treningu. Upošteval nisem nobenih njenih želja. Kar sem rekel, to je morala narediti. Včasih sem dolgo čakal, da smo nekatere stvari končali in naredili tako, kot je treba.