Že nekajkrat je tek na nizkih ovirah poskrbel za enega izmed vrhuncev olimpijskih iger. V Montrealu 1976 in Los Angelesu 1984 je bil zlat sloviti, več kot desetletje nepremagljivi Američan Edwin Moses. Njegov rojak Kevin Young je v Barceloni 1992 zmagal s časom 46,78, dosežkom, ki je kot svetovni rekord zdržal 29 let. Warholm ga je izboljšal šele 1. julija letos, ko je na mitingu za diamantno ligo v Oslu tekel 46,70.

Toda s tem je le nakazal, kaj nas čaka mesec pozneje na najpomembnejši tekmi sezone. 25-letni Norvežan je bil v finalu Tokia na misiji nemogoče je mogoče in rekordno znamko izboljšal za neverjetnih 76 stotink. Spustil se je pod mejo 46 sekund (45,94)! Za primerjavo: svetovni rekord na 400 metrov Južnoafričana Wayda van Niekerka je 43,03 iz finala olimpijskih iger 2016.

Dobro ga pozna tudi Janežič

15. julija 2017 je Warholm na evropskem prvenstvu do 23 let v Bydgoszczu na Poljskem tekel v finalu na 400 metrov in osvojil srebrno kolajno (45,75). Za 42 stotink ga je premagal slovenski rekorder Luka Janežič. Česar ni dosegel tisti dan, je 24 ur pozneje na 400 metrov z ovirami. Slavil je zmago s časom 48,37 in si pritekel prvo zlato kolajno v tej disciplini na velikih prvenstvih.

Niti mesec ni minil, že je bil presenetljivo svetovni prvak v članski konkurenci. Na SP-ju v Londonu si je 9. avgusta z 48,35 pokoril vso konkurenco. Leto pozneje je bil evropski prvak v Berlinu, leta 2019 pa ubranil svetovni naslov Dohi. Še en izjemen dosežek mu je pred dvema letoma uspel v Zürichu, kjer je postavil evropski rekord 46,92 in se kot tretji človek spustil pod 47 sekund.

Zgodovinski uspeh za Norveško

V Tokio je prišel kot favorit in to vlogo več kot upravičil. "V tem finalu je bilo veliko zmagovalcev. Vedel sem, da se moram bojevati za zlato medaljo. Življenje bi dal za to zlato. Po zadnji oviri nisem več čutil nog, ampak danes bi umrl za zlato kolajno. Vse sem dal od sebe. Pred finalom sem si rekel, da je lahko to nekaj posebnega," je po predstavi za zgodovino v t. i. mešani coni, v kateri se je zadržal več kot eno uro po teku, pripovedoval Anžetu Bašlju.

O čem je razmišljal v zadnjih metrih? "Smešno je, da med najboljšimi nastopi ne razmišljaš o ničemer. Po tolikih treningih vse poteka samodejno. Odlično sem se počutil. Pri deseti oviri sem vedel, da sem prvi in da moram gristi do konca."

Norveška je seveda zelo uspešna na zimskih olimpijskih igrah, na poletnih pa ni pri vrhu razpredelnic. V Tokiu je za zdaj pri dveh zlatih (poleg atletike še moški triatlon), eni srebrni (veslanje) in eni bronasti kolajni (jadranje), torej ima enak izkupiček kot Slovenija. Sta legendarna smučarski tekač Bjørn Dæhlie in biatlonec Ole Einar Björndalen v nevarnosti, da atlet zasenči njuno slavo? "Imata več zlatih medalj kot jaz, a je posebno, da sem osvojil olimpijski naslov v atletiki in dosegel zgodovinski uspeh za domovino," pravi Warholm, v najstniških letih odličen mnogobojec in leta 2013 mladinski svetovni prvak v osmeroboju.

Benjamin: Hvaležen sem, da sem del zgodovine

Izjemno je tekel tudi drugouvrščeni Američan Rai Benjamin (46,17), ki je leto starejšega prvega favorita izzval, da je moral pokazati najboljše. Tretji Brazilec Alison dos Santos je prav tako presegel Younga (46,72). Šest finalistov je doseglo državne oziroma celinske rekorde.

"Najboljši finale na olimpijskih igrah, to bo težko preseči. Tega rekorda ne bova mogla izboljšati, saj sva bila zelo hitra. Na to smo lahko vsi ponosni. Čestital sem Karstenu, več pa se bova najbrž pogovarjala v olimpijski vasi. Zdaj sem še čustven. Navadno počakam 24 ur, da vse skupaj ponotranjim in zberem misli. Zelo mu privoščim, hiter je bil. Blesti, ko je najpomembneje. Je krasen fant in atlet. Hvaležen sem, da sem del zgodovine," je povedal Benjamin, ki je na ameriških kvalifikacijah zmagal s 46,83.

Trener pred OI: Ne začenja prehitro, misliva, da končuje prepočasi

Warholma številni vidijo kot nov naslovni obraz svetovne atletike. Navijači ga občudujejo, svetovna atletska elita se mu klanja. Njegova mati in menedžerka Kristine Haddal poudarja: "Karsten je od nekdaj tekmovalen. Ko je pri 15 letih na nekem tekmovanju osvojil pet zlatih medalj, sem dojela, kakšen talent je."

A ne le talent, največje odlikuje tudi osebnost. In prav ta je še ena vrlina Warholma. "Počaščen sem, da treniram tako izjemnega atleta in človeka. Navdušen sem nad njegovim umom ter pristopom do športa in življenja. Pravi bojevnik je. Vsakič da vse od sebe. Dokazuje, da prijazni ljudje niso vedno zadnji. Številni pravijo, da začenja prehitro, a midva misliva, da končuje prepočasi," je pred olimpijskimi igrami razmišljal njegov trener Leif Olav Alnes, kot da bi vedel, kaj se bo zgodilo v Tokiu.

"Med nama je 39 let razlike, a če bi naju poznali, tega ne bi opazili. Rad se družim in pogovarjam z njim. Najboljša prijatelja sva," pojasnjuje Warholm, ki prihaja iz mesteca Ulsteinvik na zahodni norveški obali.

Na olimpijskem debiju v Riu 2016 za olimpijski prestol še ni bil zrel. "Vesel sem bil, da sem se uvrstil tja. Prišel sem do polfinala, bil sem deveti in za eno mesto zgrešil finale. Lepa izkušnja." Pet let je mimo, čudežni mladenič, ki uživa v pritisku, je dozorel.

Sorodna novica Neverjeten svetovni rekord Warholma, "dvojni dvojček" Elaine Thompson-Herah