"Poškodba podlahti se vleče že dobra tri leta, letos pa sem imela še težave z rano, zaradi česar sem izgubila vso tekmovalno sezono in s tem posledično treninge, ker sem bila skoraj štiri mesece le v bolnišnici. Nočem izvajati pritiska nase, si pa želim iti v London pokazati najboljše, kar znam v tem trenutku. Upam, da bo to zadostovalo za kakšno lepo zmago."

Ponosna na zlato iz Aten
Bronasto medaljo iz Pekinga bo 27-letna Pintarjeva, ki bo na slovesnosti ob odprtju iger nosila slovensko zastavo, težko ubranila, še težje pa bo ponoviti Atene 2004, ko je osvojila zlato medaljo. Spomini na obe medalji so nekaj najbolj dragocenega, kar nosi v sebi. "Zlata olimpijska medalja je bila zame vedno največji dosežek, na to sem najbolj ponosna. Zelo bi si želela ciljati na novo medaljo, ampak realno stanje mi tega ne dopušča."

Uspešna tudi v šolskih klopeh
Mateja Pintar je zelo uspešna tudi na drugih področjih. Postala je zlata maturantka, zdaj pa uspešno končuje študij prevajalstva. "Ne bom rekla, da študiram z veseljem, ampak prav je, da ima človek izobrazbo. Namiznega tenisa ne bom mogla večno igrati na tej ravni kot zdaj. Po drugi strani - ko ti ne gre najbolje v športu, je dobro, če imaš zraven kakšno drugo stvar, na katero se lahko opreš."

V London še Andreja Dolinar
Pintarjeva je lahko zgled mnogim, tako kot je bila njen navdih nekoč, kmalu po Matejini poškodbi hrbtenice v osmem razredu, s četrtim mestom na paraolimpijskih igrah v Sydneyju Andreja Dolinar. Letošnje igre v Londonu bodo za Dolinarjevo že četrte. Vsaka zmaga bi imela veliko težo, posamično ali skupaj z Matejo Pintar v ekipni tekmi. "Konkurenca je huda, srečevala se bom s profesionalnimi igralkami, jaz pa imam kot mama in bančna uslužbenka veliko obveznosti, tako da je težko razporejati čas."