Mednarodni paraolimpijskikomite (IPC) je sporočil, da bosta na igrah sodelovala Sirec Ibrahim Al Hussein in Iranec Shahrad Nasajpour. Tekmovala bosta pod zastavo IPC-ja, ki bo kril vse njune stroške in tudi tiste za njune spremljevalce. Medtem pa v Mednarodnem paraolimpijskem komiteju ne skrivajo, da jih zaradi slabe prodaje vstopnic nekoliko skrbi izvedba tekmovanj.

Plavalec Al Hussein po begu iz Sirije, kjer je v raketnem napadu izgubil desno nogo, živi v grški prestolnici Atene, kjer je že sodeloval pri nošenju olimpijske bakle. Trenira ob pomoči Grškega paraolimpijskega komiteja in bo nastopil v plavanju na 50 in 100 metrov.

Atlet Shahrad Nasajpour je pobegnil iz Irana in živi v ZDA, na igrah v Riu pa bo nastopil v metu diska. Na njegovo željo IPC ni sporočil drugih osebnih podatkov. IPC je še sporočil, da bo ekipa beguncev na slavnostnem odprtju iger 7. septembra na stadion Maracana vkorakala prva. Če bosta tekmovalca dobila medaljo, bodo dvignili zastavo IPC, ob morebitni zmagi pa zaigrali himnoparaolimijskega komiteja.

Na paraolimpijskih igrah v Riu bo nastopilo več kot 4.350 športnikov invalidov iz 165 držav, med njimi pa zaradi s strani države podprtega dopinškega sistema ne bo Rusov. Slovenijo bo zastopalo osem športnikov. Olimpijske norme so izpolnili Sandi Novak v maratonu, strelci Veselka Pevec, Franček Gorazd Tiršek, Franc Pinter in Damjan Pavlin, plavalec Darko Đurić, kajakaš Dejan Fabčič in kolesar Primož Jeralič. Slovenska reprezentanca bo v Rio odpotovala 31. avgusta.

Finančne in organizacijske težave
V Braziliji medtem interesa za paraolimpijske igre ni dovolj, slaba je prodaja vstopnic in posledično manjka tudi sredstev za izvedbo tekmovanj. Težkega položaja se zaveda tudi Philip Craven, predsednik Mednarodnegaparaolimpijskega komiteja: "Še nikoli v 56-letni zgodovini iger nismo imeli tako slabih okvirnih pogojev za izvedbo." Craven pravi, da organizatorji iger niso pravočasno nakazali sredstev namenjenih za potovalne stroške športnikov in kar 10 držav ima zaradi tega težave pri udeležbi.

Ob tem ni skrivnost, da so Brazilci zaradi splošne krize zmanjšali proračun za igre, kar pomeni manj ljudi in tudi slabši transport, s katerim je bilo že med avgustovskimi igrami obilo težav. Sprašuje se tudi, ali bo mesto uspelo zagotoviti dovolj prostovoljcev za igre. Kot pravi Craven, je glede na trenutno stane uspeh že to, da bodo lahko izvedli vsa tekmovanja v 22 športnih disciplinah. Sprašuje pa se, ali bo Brazilcem uspelo pravočasno preurediti tekmovališča za športnike invalide in jim zagotoviti najboljše možne pogoje.

Manjka predvsem gledalcev, ki so manjkali že na posameznih športih med avgustovskimi igrami. To niti ni presenetljivo, saj je v eni izmed anket le 16 odstotkov Brazilcev potrdilo, da jih olimpijske igre zelo zanimajo, pri paraolimpijskih igrah pa je zanimanje še veliko manjše. Brazilci so tudi avgusta potrdili, da ima osrednjo vlogo pri njih nogomet zanimanje za ligo je bilo večje, kot pa za igre.

Doslej prodali le 12 odstotkov "paraolimpijskih" vstopnic
Prirediteljem je doslej uspelo prodati le 12 odstotkov od skupno 2,4 milijona "paraolimpijskih" vstopnic in nič kaj ne kaže, da se bo to do iger spremenilo. Dva milijona neprodanih vstopnic pa pomeni tudi precejšen primanjkljaj v proračunu, zato je brazilska vlada projektu paraolimpijskih iger namenila dodatnih 68 milijonov evrov. A država je morala dodatno podpreti že avgustovske igre.

Športniki invalidi bodo vseeno skušali izkoristiti dogodek za dobro promocijo lastnega športa. Prvič v zgodovini bodo igre prenašali v več kot 100 državah sveta. Nov zalet pa si od dogodka obeta tudi brazilsko paraolimpijsko gibanje, saj bodo športniki končno dobili prizorišča, ki bodo dostopna tudi za njih. Doslej se nanje namreč ni nihče oziral in velika prepreka so bile že povsem običajne zadeve kot so stopnice, visoki robniki in podobno.