"Olimpijske igre so, skušam biti čim bolj miren in zbran. Ampak to je največji turnir mojega življenja, več ni možno. Vzhičenost je velika, hočem pa ostati miren, da bom čim bolje igral," je mešane občutke in pričakovanja opisal Trtnik in dodal: "Vsi bomo šli tja zmagat, čeprav so to moje prve olimpijske igre, moraš biti tekmovalen in se potruditi po najboljših močeh." Trtnik do zadnjega ni vedel, ali bo nastopil v Tokiu ali ne. Nazadnje mu je pot omogočilo posebno vabilo, ki so ga pri prirediteljih zanj dobili v slovenski krovni zvezi za šport invalidov.

"Vedno moraš misliti na to, da boš zraven, da nisi potem presenečen. S trenerjem sva se pripravljala, kot da bom na igrah. Treningi so bili super, zdaj moram to pokazati samo še na tekmi," je dejal 21-letnik iz Domžal. Tekem v koronskem obdobju ni bilo veliko, a Trtnik pravi, da je vsako dobro izkoristil: "To je ena glavnih težav. A ne smemo razmišljati negativno, samo pozitivno. Treningi so bili super, tekmovalno sem pripravljen, tako da bomo videli." Podrobno je spremljal tudi slovensko namiznoteniško ekipo na olimpijskih igrah in se razveselil njenih uspehov. "Zelo pozorno sem jih spremljal. Ponosen sem na vse igralce, pokazali so več, kot smo pričakovali, in vsa Slovenija je lahko ponosna nanje."

Žnidaršiču Svenšku ustreza, da bo gledalcev čim manj

Na podoben način, z vabilom prirediteljev, se je na igre uvrstil tudi plavalec Tim Žnidaršič Svenšek. Priznava, da je pred prvencem na tako velikem tekmovanju čutil precej športne nervoze: "Čutim neko napetost. A do tja je še nekaj časa, lahko se še veliko zgodi. Zadnja dva meseca smo delali na polno, potem bomo povečevali intenzivnost in manjšali razdalje, tako da bomo pred nastopom dosegli večjo hitrost in večjo frekvenco udarcev."

Zaveda se, da ga v ostri konkurenci čakajo težke preizkušnje. "Na paraolimpijskih igrah bo konkurenca še trikrat večja. Tam bo sama elita, vsi najboljši plavalci. V moji kategoriji je konkurenca zelo velika, vsi imajo zelo dobre rezultate," pravi Žnidaršič Svenšek. A vsaj z eno podrobnostjo se 17-letniku ne bo treba ukvarjati. Izkusil bo prve igre po posebnem režimu brez primerjave s prejšnjimi. Zanj bo to morda celo prednost: "Vse je odvisno od posameznika. Nekateri potrebujejo spodbudo, druge pa ta spodbuda uniči, ker so preveč nervozni in ne naredijo svojega najboljšega nastopa. Meni bo na nek način všeč, da bo gledalcev čim manj, saj se bom lahko bolj sprostil in užival, ko bom tekmoval."

Trud poenotiti z olimpijskim duhom

Več izkušenj kot mlada novinca ima Henrik Plank. Za atleta, ki je tik pred igrami dopolnil 47 let, bo ta paraolimpijski nastop tretji po letih 2008 in 2012, tokrat bo tekmoval samo v metu diska. "Počutje je v redu, naredili smo vse, kar smo si zadali. Zdaj pa samo hrabro naprej." O pričakovanjih je bil pred igrami še zadržan, je pa poudaril, da je spremljal tudi nastop Kristjana Čeha na OI na Japonskem: "Spremljal sem najbolj Čeha, kaj bo naredil. Navdušil me je, tudi sam imam grenak priokus, da se mu je to primerilo. Upam, da bom tudi sam naredil podoben met. Gledam ga tudi po posnetkih, z enim mi je tudi pomagal, ker mi nekako ni šlo. Zdaj bomo to skušali izpiliti, da bo šlo na tekmovanju, kar se da najbolje."

"Mlajši, ki tega niso doživeli, bodo imeli čuden občutek. A če garaš pet let in poznaš, kako je bilo z gledalci recimo v Londonu ... Tu bo pač na višji ravni olimpijskega duha in če znaš trud poenotiti z olimpijskim duhom, znaš dobro uživati, tudi če ni gledalcev," je dodal Plank.