Po 14-dnevnem predahu ste se znova vrnili v Pariz, spremljali ste namreč že olimpijske igre. Je vzdušje tokrat drugačno?
Prihod v Pariz je bil popolnoma enak. Povsod so oznake, ki usmerjajo po javnih prevozih do prizorišč, kot je bilo že na olimpijskih igrah. Zelo dobro so organizirani avtobusni prevozi, ki jih sicer sam med igrami nisem uporabljal, saj sem bolj navdušen nad podzemno železnico in tramvajem. Je pa vse prilagojeno in dostopno za osebe, ki uporabljajo vozičke, tudi postajališča. Tega prej nisem opazil. Prostovoljci so še vedno tu, ljudje še vedno pozdravljajo na ulicah, tako da – vzdušje je isto. Edino, česar ni videti, so trume ljudi. V času olimpijskih iger je bilo precej več turistov, kot jih je zdaj. Nikakor pa ni čutiti, da bi bile paraolimpijske igre manj pomembne. Navsezadnje je mesto Pariz vložilo več kot 120 milijonov evrov, da bi dokazalo, da je dostopno tudi ljudem z oviranostmi, ki navsezadnje predstavljajo 15 odstotkov prebivalstva. Več kot 10 tisoč semaforjev je dodatno opremljenih z zvočno signalizacijo za slepe in slabovidne, v načrtu je, da bi bilo do leta 2025 dostopne 91 odstotkov te mreže.

Kako je z dostopnostjo prizorišč in nastanitev v Parizu?
Prizorišč še nisem videl, ampak sem prepričan, da so dostopna invalidom. Težko verjamem, da bi pozabili namestiti rampe, da lahko z vozičkom zapelješ na prizorišče. Včeraj sem bil v olimpijski vasi, kjer sem se srečal s slovenskimi športniki. Povedali so mi, da je olimpijska vas popolnoma dostopna. Vsi so zadovoljni, ničesar ne pogrešajo. Pravijo, da imajo vse pri roki, od terapevtov, masaž do fitnesa in trgovinice, in so zelo zadovoljni z delom organizatorjev. Če kaj potrebujejo, je ves čas na voljo nekdo, ki poskrbi za vse, so mi povedali. Prizorišč pa, kot pravim, še nisem videl, saj se pravzaprav igre začnejo jutri, ko bo prvi tekmovalni dan.

Vzdušje v slovenski vasi je torej dobro. Koga pa ste srečali na svojem obisku?
Predvsem te, ki bodo prvi nastopili, in pa predvsem oba, ki bosta nosila zastavo na letošnjih igrah: Leno Gabršček, kapetanko odbojkarske reprezentance sede, in atleta Henrika Planka, metalca diska. Oba sta super navdušena, vzhičena, čutita ta olimpijski ali pa paraolimpijski duh, saj gre za isto stvar. Komaj čakata na otvoritveno slovesnost, saj gre za izjemen dogodek, ki se zgodi na štiri leta, in pomeni največjo potrditev v športu. Lokostrelci bodo nastopili že prvi dan po odprtju. Na tekmi pričakujejo osem tisoč gledalcev in pred tako številnim občinstvom še niso nastopali. Lokostrelstvo terja mirnost, zbranost, tišino, umiritev utripa srca. Trenerka Brina Božič je omenila, da tudi oba svoja varovanca, Živo Lavrinc in Dejana Fabčiča, spodbuja, naj to ponotranjita, obrneta sebi v korist, da bosta v tistem trenutku uživala in izkoristila to vzdušje, kot bi bila doma pred domačimi navijači. Živa Lavrinc mi je omenila, da je v primeru kakršnih koli težav z lokom vedno nekdo zraven, ki priskoči na pomoč. Za parašportnike je zares dobro poskrbljeno.

Kako pa so razpoložene naše odbojkarice, ki so tik pred igrami ostale brez ene najboljših igralk Valentyne Brik?
Vzdušje v odbojkarski reprezentanci je odlično, je pa še vedno čutiti malce grenkega priokusa po prepovedi nastopanja Valentyne Brik, ki ji je Mednarodna paraodbojkarska zveza dodelila status "review", kar pomeni, da bo morala opraviti nadaljnje ocenjevanje svojega športnega statusa, do takrat pa ne more nastopati na tekmovanjih. Gre za visoko igralko z dolgimi rokami, izkušeno, zato je bilo potrebnih precej prilagoditev pri treningih, da bi zapolnili to vrzel v ekipi. Kljub temu so odbojkarice vesele, da bodo po 12 letih nastopile na tem dogodku.

Organizatorji napovedujejo najbolj spektakularno odprtje do zdaj. Prireditev ob začetku iger so postavili v središče mesta – na trg Concorde in Elizejske poljane. Spremljali jo bomo lahko tudi na 2. programu TV Slovenija, boste tudi vi tam? O čem se največ govori, kaj bo tako spektakularno?
Včeraj sem z obema zastavonošema govoril, koliko scenarija sta dobila vnaprej na vpogled in vesta samo to, da se začne pri Slavoloku zmage, od koder se bo pot nadaljevala po Elizejskih poljanah do trga Concorde, kjer bodo zbrane reprezentance vseh 169 držav. Med te sodi tudi posebna reprezentanca beguncev, ki nimajo svoje države. Podobno je bilo že na olimpijskih igrah, kar govori o vključenosti vseh. Kakšen bo scenarij, za zdaj ne ve nihče. Šušlja se, da naj bi med drugim nastopila Jackie Chan in britanski paraastronavt. Jaz bom tam, ampak vstopnice za novinarje kot tudi za predstavnike posameznih reprezentanc so omejene. Naša reprezentanca je za dodatno osebje dobila zgolj nekaj sedežev in tu je nekaj slabe volje, ker preprosto ni prostora za vse. Nekateri trenerji, pomočniki, maserji so se morali odpovedali večerni prireditvi, ker nimajo vstopnic oz. so jih prepustili športnikom in tistim, ki so prvič na takem dogodku.

Strelsko prizorišče v Chateaurouxu, kjer bo nastopil naš parastrelec Franček Gorazd Tiršek, je od drugih prizorišč oddaljeno več kot 200 kilometrov. Kako velik organizacijski zalogaj bo to za novinarje?
Res je, Chateauroux je od Pariza tri ure stran s hitrim vlakom in organizator nam je dal vozovnice, ki veljajo za ves potniški promet v okolici Pariza; torej za vlak, podzemno železnico, avtobus, tramvaj. Ne pa tudi za vlak do strelskega prizorišča, ki v eno smer stane 45 evrov. Franček Gorazd Tiršek bo nastopil trikrat, kar pomeni, da bo treba trikrat potovati tja in nazaj. Stroške bo pokrila služba, bo pa naporno, saj samo vožnja tja in nazaj traja šest ur. Druga težava je, da se bo 4. septembra nastop Tirška križal z nastopom Henrika Planka. Na ta dan bomo imeli največ nastopov, poleg strelstva in lokostrelstva bodo potekale še tekme za razvrstitev odbojkaric. Takrat bomo morali logistično nekako urediti, dogovarjamo se z Zvezo za šport invalidov, da bi nam priskočili na pomoč z avtomobilom.

Kako pogosto vas bomo lahko slišali?
Javljal se bom v osrednjih informativnih oddajah in v oddajah Naval na šport na Valu 202, ki so temu tudi namenjene. Ob medaljah in vidnejših dosežkih tudi s kakšnimi pogovori v programu na radiu. Željo imam spoznati kakšne izstopajoče parašportnike, med katerimi je recimo Indijka, ki je tudi lokostrelka in napenja lok tako, da ga drži z nogo in potem napenja z usti. Zato pravim, da parašportniki niso invalidi, morda je to v slovnici treba popraviti, ker če je nekaj invalidno, gre za neko napako, s temi ljudmi pa ni čisto nič narobe, so ljudje športniki z drugačnimi zmožnostmi. Rad bi videl, kako nastopa, ker si tega ne znam predstavljati, in če bo na voljo za pogovor, je to še ena od bogatih vsebin, ki bi jih radi na Valu 202 ponudili.