So pa olimpijske igre v osnovi vseeno še vedno festival, namenjen športu, ki se ga udeležijo športniki iz celega sveta.

Sam začetek sega že v antično Grčijo, kjer naj bi jih po legendi ustanovil Heraklej, sin vrhovnega boga Zevsa in smrtnice Alkmene. Potekale so na Olimpiji, po kateri so igre dobile tudi ime, na vsake štiri leta v čast že omenjenemu bogu Zevsu. Prve zabeležene igre so iz leta 776 pr. n. št., a se predvideva, da so igre potekale že pred tem. Antične olimpijske igre so potekale vse do okoli leta 400, ko jih je rimski cesar Teodozij I. končal zaradi mnenja, da so preveč poganske.

Pierre de Coubertin oživil igre
Igre so nato oživili šele v poznem 19. stoletju. Zahvala gre zlasti prizadevanjem francoskega barona Pierra de Coubertina. Ta se je osredotočal na promocijo telesne vzgoje in ob tem prišel na idejo, da bi obudil duh antičnega olimpizma in začel z modernimi olimpijskimi igrami. Novembra 1892 je Coubertin v Parizu predlagal, da se olimpijske igre oživijo kot mednarodno športno tekmovanje, ki bi potekalo na vsake štiri leta. Njegovi želji so ugodili in kot vodilni organ iger je bil leta 1894 ustanovljen Mednarodni olimpijski komite s sedežem v Švici. Leta 1896 je prišlo do prvih olimpijskih iger moderne dobe, ki so se prikladno izvedle v njihovi domovini Grčiji. Leta 1924 je prišlo tudi do prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu. Poletne in zimske olimpijske igre so do leta 1994 potekale v istem letu, po tem letu pa potekajo ločeno v razmiku dveh let.

Sorodna novica Janja Garnbret ima zlato medaljo!

Zlato za Janjo Garnbret
Verjamem, da so vam pravkar povedani podatki dobro znani. Kako ne bi bili, ko pa smo v dobrega pol leta imeli možnost spremljati tako poletne, kot tudi pravkar minule zimske olimpijske igre. In čeprav smo še vedno pod vtisom naših zimskih junakov, ki so nam nabrali tako obilno bero medalj, se še dobro spominjamo poletnega Tokia in v kontekstu naše oddaje tega, da je slovenska plezalka Janja Garnbret tam kot prva zmagala v športnem plezanju in si s tem prislužila naslov olimpijske prvakinje.

Alpinizem olimpijski šport že leta 1894
Verjetno pa je mnogo manj tistih, ki vedo, da kljub temu da so poletne olimpijske igre v Tokiu prvič v družini olimpijskih športov gostile novo disciplino − športno plezanje, pa so bile prvotne medalje za lahko rečemo glavno steblo drevesa, od koder ta športna panoga izvira – to je alpinizem, podeljene že mnogo prej. Alpinizem je namreč postal olimpijski šport že leta 1894, ko je bil ustanovljen Mednarodni olimpijski komite. Alpinisti so bili tako tudi dobitniki olimpijskih medalj, ki pa zaradi narave alpinizma, ki se ni odvijal neposredno na igrah, niso bile klasične, temveč so jih poimenovali Prix olympique d’alpinisme.

Leta 1924 podeljena prva medalja
Prva alpinistična olimpijska medalja – torej posebna medalja za alpinistične dosežke, je bila podeljena leta 1924 na prvih zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu. Prejeli so jih člani in šerpe britanske odprave na Everest leta 1922. Ob zaključku tekmovanj je namreč predsednik MOK Pierre de Coubertin podelil posebno medaljo ekipi odprave, ki jo je vodil Charles Bruce in ki je prišla na Everestu do višine 8326 metrov in s tem takratnega svetovnega višinskega rekorda. Naslednja alpinistična medalja je bila podeljena na olimpijskih igrah v Los Angeles leta 1932 bratoma Toniju in Franzu Schmidtu za leto prej preplezano severno steno Matterhorna in s tem rešitev t. i. prvega izmed treh zadnjih problemov Alp.

Zadnja prejemnika Messner in Kukuczka
Štiri leta pozneje, v Berlinu leta 1936, pa sta bila z medaljo nagrajena zakonca Hettie in Günther Dyhrenfurth za njune alpinistične in raziskovalne podvige v Karakorumu med letoma 1930 in 1934. Septembra leta 1946 je Mednarodni olimpijski komite sicer opustil podeljevanje nagrad za alpinistične dosežke. Kljub temu pa so ta sklep prekinili še enkrat, in sicer leta 1988, ko sta kot zadnja dobila olimpijske medalje za dosežke v alpinizmu Reinhold Messner in Jerzy Kukuczka, ki sta kot prva leta 1986 oz. 1987 pristopila na vse osemtisočake na svetu.

Prisluhnite podkastu V navezi