Za predsednika je bil za štiri leta ponovno izbran zdajšnji prvi mož Spyros Capralos, ki je bil edini kandidat. Poleg Grka, ki je predsednik EOC-ja od leta 2021, so bili brez tekmeca tudi dosedanja podpredsednica Daina Gudzinevičiute, finančnik Peter Mennel in generalni sekretar Italijan Carlo Mornati. Ta je nasledil Raffaeleja Pagnozzija, ki je bil na tem mestu 19 let.

"Uspehi naših športnic in športnikov imajo veliko spoštovanje v mednarodnem prostoru, hkrati je Slovenija prepoznana kot izjemna organizatorica največjih mednarodnih tekmovanj. Z izvolitvijo v izvršni odbor EOC-ja smo ponovno dobili izjemno pomembno mesto v mednarodni olimpijski družini, ki si s poslanstvom prizadeva za boljši svet skozi šport," je po izvolitvi povedal 66-letni Bobinac.

Pri tem je poudaril, da imajo olimpijske vrednote, spoštovanje, prijateljstvo, solidarnost in odličnost, še posebej v današnjem razdeljenem svetu ter zahtevnih svetovnih geopolitičnih in gospodarskih razmerah izjemno pomembno vlogo. "Šport povezuje svet," je poudaril Bobinac, ki bo član IO EOC-ja do leta 2029.

Poleg Bobinca so bili v IO EOC-ja izvoljeni še najvišji predstavniki nacionalnih olimpijskih komitejev iz Nemčije, Finske, Belgije, Velike Britanije, Španije, Slovaške, Islandije, Romunije, Hrvaške, Portugalske in Nizozemske.

Kot prvi Slovenec je bil v IO EOC-ja leta 2005 izvoljen nekdanji predsednik OKS-a Janez Kocijančič. Leta 2013 je postal podpredsednik, leta 2017 pa je bil izvoljen za predsednika.