Rudolf Cvetko se je rodil 17. novembra 1880 v Senožečah, v takratni Avstro-Ogrski. Družina se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo in pozneje nižjo gimnazijo. Šolanje je nadaljeval v Trstu, na Vojno-kadetski šoli, kjer se je pobliže seznanil s sabljanjem. Po končanem štiriletnem šolanju je delal kot učitelj sabljanja in telovadbe na Vojnem inštitutu v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt).

Upokojen s činom podpolkovnika
Pred prvo svetovno vojno se je zaposlil kot učitelj telesne vzgoje v Trstu, med vojno pa je služil v avstro-ogrski armadi kot aktivni oficir. V vojski ostane tudi po razpadu monarhije, vse do prisilne upokojitve leta 1926. Zaradi širjenja republikanskih idej v vojski Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) je bil upokojen s činom podpolkovnika. Napredne republikanske ideje v državi, ki je bila po ureditvi ustavna monarhija pod vodstvom dinastije Karađorđevićev niso bile v duhu centralističnih in unitarističnih teženj kralja Aleksandra. Po upokojitvi iz vojske se je preselil v Ljubljano, kjer se je posvetil ekonomsko-komercialni stroki. Kot višji statistik je bil leta 1950 drugič upokojen.

Leta 1911 je postal evropski prvak
V letu 1907 je Rudolf Cvetko prvič osvojil prvenstvo Avstrije (Meisterschaft von Österreich), leta 1912 je bil drugi. Med letoma 1908 in 1910 je bil prvak avstro-ogrske armade na vojaškem sabljaškem turnirju (Armeefechtturnier) na Dunaju in v Budimpešti, v letu 1912 je bil drugi. Leta 1911 je postal evropski prvak, njegova ekipa pa je osvojila drugo mesto v sablji in floretu (sablja za dvoboj z dolgim šilastim rezilom in zaščito za roko). Največji uspeh je dosegel na olimpijskih igrah v Stockholmu na Švedskem leta 1912, ko je avstrijska reprezentanca dosegla srebrno odličje v ekipnem sabljaškem tekmovanju. S to medaljo se je Cvetko vpisal v zgodovino kot prvi Slovenec, ki je dobil olimpijsko odličje.

V finalu so izgubili proti Madžarski
Sedemčlanska avstrijska ekipa (Richard Verderber, Otto Herschmann, Friedrich Golling, Andreas Suttner, Albert Bogen, Reinhold Trampler in Rudolf Cvetko) je v finalnem boju izgubila proti madžarski ekipi. Avstro-Ogrska kot država na olimpijskih igrah ni nastopila enotno, temveč vsaka državna polovica zase. Madžari so bili pri tem uspešnejši – na stockholmskih olimpijskih igrah so njihovi športniki dobili osem medalj (tri zlate, dve srebrni in tri bronaste), medtem ko so avstrijski športniki dosegli le štiri (dve srebrni in dve bronasti).

Opravljal številne pedagoške funkcije
Po prvi svetovni vojni, na vrhuncu svoje športne poti, je Rudolf Cvetko opustil tekmovanje in se posvetil prenašanju svojega znanja na mlajše rodove. S propadom Avstro-Ogrske je bilo sabljanje na našem prostoru v zatonu, zato je Cvetko leta 1926 zbral okoli sebe ljubljanske sabljače. Dve leti pozneje so ustanovili prvo organizirano sabljaško sekcijo pri športnem društvu Ilirija ter istega leta Sabljaško zvezo Jugoslavije. V prvih letih je prevzel breme organizacije, obenem je poučeval sabljanje in gimnastiko, zanimal se je tudi za tenis, plavanje in smučanje, bil je mednarodni sabljaški sodnik. Druga svetovna vojna je, z italijansko okupacijo Ljubljane, prekinila njegovo delovanje.

Leta 1965 prejel Bloudkovo nagrado
Po drugi svetovni vojni se je posvetil delu v Sabljaški zvezi Slovenije in vzgoji mladih športnikov. Za svoj prispevek slovenskemu športu je leta 1965 prejel Bloudkovo nagrado. Spodaj si lahko ogledate posnetek s prve podelitve Bloudkovih nagrad leta 1965 takrat 85. letnemu Rudolfu Cvetku. Dočakal je častitljivo starost 97 let, 15. decembra 1977 je umrl v Ljubljani. Aktiven je bil tudi v visoki starosti – na posnetku iz leta 1969 lahko vidimo kako je v 90. letu še vedno kolesaril, skakal v bazen in plaval. Leta 2000 so v Senožečah, ob 120. obletnici rojstva, odkrili njegov doprsni kip. Na slovesnosti je sodeloval tudi sin Rudolfa Cvetka.