Trojica, ki je pustila svoj pečat v času Jugoslavije in samostojne Slovenije, se bo v četrtek pridružila 49-im, ki že ima svoje mesto v hramu v ljubljanski dvorani Stožice. DŠNS bo trojico v Hram športnih junakov sprejel ob robu četrtkove pripravljalne tekme košarkarske reprezentance pred evropskim prvenstvom proti Srbiji.

Leta 1963 rojeni Srečko Katanec je prve nogometne korake naredil pri NK Ljubljani, pri Olimpiji pa se je uveljavil in se za eno sezono podal v zagrebški Dinamo. Od tam ga je pot vodila v ekipo Partizana. Katanec je edini Slovenec, ki je zaigral v finalih vseh treh evropskih pokalov. S Stuttgartom je klonil v finalu pokala Uefa, s Sampdorio dobil finale pokala pokalnih zmagovalcev in izgubil obračun za Ligo prvakov. Z jugoslovansko reprezentanco, za katero je zbral 31 tekem, je osvojil bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Los Angelesu, za Slovenijo, katere selektor je drugič, pa je odigral pet tekem.

Tri leta mlajši Jure Zdovc je kariero začel v domačih Slovenskih Konjicah, od tam je prestopil v Olimpijo, kjer si je izboril vpoklic v jugoslovansko reprezentanco. Z Jugoslavijo je dvakrat osvojil naslov evropskega prvaka, naslov svetovnega prvaka in olimpijsko srebro leta 1988. Po prestopu v tujino je leta 1993 s francoskim Limogesom osvojil naslov evropskega klubskega prvaka, veljal pa je za najboljšega evropskega obrambnega igralca. V dresu slovenske reprezentance je nastopil na štirih EP-jih, pozneje pa se je uveljavil tudi kot trener in selektor.

Prezgodaj preminuli Rok Petrovič, rojen istega leta kot Zdovc, na velikih tekmovanjih sicer ni osvojil nobene kolajne. Status velikanov slovenskega alpskega smučanja si je pridobil s petimi posamičnimi zmagami v slalomu, ki so mu prinesle mali kristalni globus; to mu je uspelo kot prvemu Slovencu. Predtem je na mladinskem SP-ju osvojil zlato in bronasto medaljo v slalomu in veleslalomu. Velja za utemeljitelja napredne smučarske tehnike. Tik pred zagovorom magistrske naloge leta 1993 je umrl med potapljanjem pri Veli Luki na Korčuli.

V Hram športnih junakov so bili do zdaj umeščeni:

2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika);

2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej);

2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje);

2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka).