"V Koebenhavnu nas čakajo fantastični dnevi. Za olimpijske igre se potegujejo štiri mesta, vsaka ponudba je izvrstna, in verjamem, da bi vsako lahko priredilo vzorne igre," je v svojem vljudnem tonu razmišljal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge, ki je nato previdno napovedal: "Mislim, da bo zelo izenačeno, na koncu bodo najbrž le trije ali štirje glasovi razlike." Glasovalno pravico ima 115 članov komiteja.

Pri večini prejšnjih izborov je bil po navadi vedno en ali dva kandidata, ki sta izrazito odstopala, tokrat pa so napovedi o končnem zmagovalcu sila negotove. Predstavljamo prednosti in slabosti posameznih kandidatur.

Chicago - bo Obama jeziček na tehtnici?
Vetrovno mesto iz zvezne države Illinois je dolgo časa veljalo za prvega favorita. Od zadnjih poletnih iger v ZDA bi leta 2016 namreč minilo okroglih 20 let, kar je samo po sebi dovolj, da se igre vrnejo tja, kjer tržniški mlini zmeljejo največ denarja (prodaja medijskih pravic). V zadnjem času je prišlo do večjih trenj na relaciji MOK - Ameriški olimpijski komite glede delitve dobička od iger in ustanovitve neodvisne olimpijske TV-postaje v Ameriki. Chicago namerava večino proračuna za pripravo prizorišč pridobiti od zasebnih donatorjev in vlagateljev, kar v času svetovne gospodarske krize zbuja več dvomov. Predstavniki kandidature upajo na velik vpliv predsednika ZDA Baracka Obame, ki je večji del svoje politične kariere deloval prav v Chicagu, zasedanja na Danskem, kjer bodo potekala tudi zadnja lobiranja, pa se bo udeležila tudi njegova žena Michelle. Strokovnjaki poudarjajo velik vpliv, ki ga je imel Vladimir Putin na pridobitev iger v Sočiju leta 2014.

Rio de Janeiro - bo imel SP v nogometu vpliv?
Fifa je pred časom podelila organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu 2014 Braziliji. Predstavniki kandidature Ria to dejstvo vneto poudarjajo, saj naj bi leto 2016 zadnji čas, da se poletne olimpijske igre ustavijo tudi na tej celini. Avstralija je nasploh edina država južno od ekvatorja, ki je že organizirala največji športni dogodek na svetu. MOK pa ni navdušen ravno nad SP-jem v nogometu, saj se boji, da bi hkratna organizacija teh dveh dogodkov v samo razmiku dveh let negativno vplivala na optimalno tržniško organizacijo olimpijskih iger in s tem nekoliko nižji končni prihodek. Naslednja skrb se skriva v kriminalu, ki je v tej državi na razmeroma visoki stopnji. Ena izmed morebitnih prednosti pa je to, da Brazilija leži v podobnih časovnih pasovih kot ZDA. To bi lahko vplivalo na večjo vrednost prodaje medijskih pravic v Severni Ameriki. Raziskave namreč kažejo na bistvene razlike v zanimanju za igre (in s tem prodajo pravic), ko so te organizirane v Severni Ameriki ali pa Aziji oziroma Evropi.

Tokio - Rogge navdušen, kaj pa domačini?
Japonska prestolnica je izkušena in vzorna prirediteljica, saj je pripravila igre že leta 1964. Kandidaturo je pohvalil predvsem Rogge, ki je navdušen nad finančnim načrtom in visokim tehnološkim razvojem v tej državi. Največja pomanjkljivost Tokia pa je Peking, saj le malo ljudi verjame, da bi bile igre v razmiku osmih let lahko organizirane v Aziji. Skeptiki poudarjajo tudi razmeroma majhno zanimanje domače javnosti za pridobitev iger.

Madrid - veliko politične podpore
Glavno mesto Španije ima še večjo "časovno" težavo kot Tokio, saj bo Evropa športni praznik pripravila že leta 2012, ko bo London še tretjič pozdravil olimpijce. Madrid je pred štirimi leti le za las ostal brez olimpijskih iger, saj je London prejel samo štiri glasove več (54:50). Poleg logističnih rešitev, ki so bile hvaljene že pri prejšnjem izboru, se Madrid ponaša z visoko lokalno podporo, na čelu s premierjem Josejem Luisom Zapaterom in kraljem Juanom Carlosom, kar bi lahko bil pomemben dejavnik pri lobiranju.