Med 8. in 24. avgustom bodo oči sveta uperjene v športno dogajanje v Pekingu in nekatere skupine so že opogumile športnike, naj izkažejo solidarnost z dogajanjem v Tibetu in Darfurju, ki sta za kitajske oblasti občutljivi, če ne že tabu temi. Olimpijska pravila sicer izrecno prepovedujejo politično propagando na olimpijskih prizoriščih, a je bilo v preteklosti že kar nekaj primerov; najodmevnejša protesta sta se dogodila revolucionarnega leta 1968 v Ciudad de Mexicu.

Pred 40 leti sramota, zdaj junaško dejanje
Tommie Smith in John Carlos, zlati in bronasti s teka na 200 m, sta med izvajanjem ameriške himne iztegnila roki v črnih rokovicah, kar je bil simbol "črne moči" (Black Power), gibanja za državljanske pravice temnopoltih Američanov. Dvojec je bil izžvižgan in nemudoma izključen z olimpijskih iger ter izgnan iz olimpijske vasi, kar so takrat v ZDA obravnavali kot sramotitev države, se zdaj tega trenutka spominjajo kot enega najpomembnejših dejanj v boju za enakopravnost ameriških državljanov. Smith in Carlos sta pred kratkim prejela ugledno nagrado Arthurja Asha za pogum.

Sklonila glavo ob sovjetski himni
Samo nekaj dni zatem je prišlo do novega protesta ob podelitvi odličij. Izvrstna češkoslovaška telovadka Vera Časlavska, ki je na igrah osvojila kar štiri zlata odličja, se je med izvajanjem sovjetske himne v čast sozmagovalki na parterju Larisi Petrik, obrnila stran in pogled usmerila v tla. Podobno je storila tudi ob podelitvi za najboljše na gredi. Časlavska je tako protestirala proti sovjetskemu zatrtju "praške pomladi" in zasedbi Češkoslovaške.

V 90. predsednica olimpijskega komiteja
Ob vrnitvi domov ji je komunistični režim odvzel potni list in prepovedal tekmovati ali sodelovati na javnih prireditvah. Po žametni revoluciji leta 1989 se je vrnila v javno življenje in postala simbol češkega odpora komunizmu, svetovalka predsednika Vaclava Havla, pozneje pa je bila še predsednica nacionalnega olimpijskega komiteja.

Od države do države različno
Nekateri nacionalni komiteji se zavedajo občutljivosti političnih gest na Kitajskem, ki ji še zmeraj z vsemogočno roko vlada komunistična partija, zato so preventivno že določili pravila "igre" za svoje olimpijce.

Velika Britanija:
Februarja je OK prepovedal športnikom komentirati politčno občutljive teme. Nekateri športniki so sprejeli darila protibetanskih aktivistov - majice z napisom "T for Tibet".

Francija:
Sredi aprila je francoski OK prepovedal športnikom, da med igrami nosijo priponke z olimpijskimi krogi in napisom "Za boljši svet". Priponko s to vsebino so nosili številni športniki in protestniki med kaotično olimpijsko štafeto v Parizu. Skakalec ob palici Romain Mesnil je predlagal, da bi športniki v podporo človekovim pravicam nosili zelene zapestnice.

Nemčija:
Nemški OK je sporočil, da spodbuja športnike pri izražanju mnenj in stališč, ki ne zadevajo samo športa, a ob tem naproša olimpijce, da naj se držijo olimpijskih norm. Nemška skakalca Anna Battke in Danny Ecker sta podprla francoskega kolega pri nameri nošenja zelenih zapestnic.

Nizozemska:
Pieter van den Hoogenband je pozval MOK, da naj v imenu vseh športnikov pozove Kitajsko k izboljšanju in spoštovanju človekovih pravic. Nacionalni komite ni izdal nobenih navodil.

Belgija:
Nacionalni komite je prepovedal športnikom komentiranje političnih vprašanj, za kršilce je tudi opredelil denarne kazni. Odločitev je sprožila burne odzive javnosti, ki je to razumela kot uslugo rojakov predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacquesu Roggeju.

Nova Zelandija:
Olimpijski komite je odobrilo pravilnik obnašanja, ki omejuje izražanje političnih prepričanj. Dvakratni olimpijski zmagovalec Mark Todd je napovedal tihi protest v podporo Tibetu.

ZDA:
Številni potniki za Peking so člani neformalnega moštva Darfur, ki opozarja na genocid v tej zahodnosudanski pokrajini. Vodilni vplivnega ameriškega olimpijskega komiteja Jim Scherr je izjavil, da lahko se športnikov zasebno nikakor ne omejuje, v javnosti pa ne smejo kršiti 51. člena olimpijske listine.

Slovenija:
Olimpijski komite Slovenije sledi pravilom MOK-a in ni sprejemal kakšnih posebnih navodil ali pravil. "Olimpijske igre in športna prizorišča niso prostor za demonstracije političnih ali verskih prepričanj. Olimpijada je čas športnih merjenj moči," je za MMC poudaril Janko Dvoršak, pomočnik slovenske delegacije v Peking. OKS ni izdal nikakršnih zahtev ali navodil športnikom glede njihovega izražanja prepričanj, vendar morajo športniki upoštevati in spoštovati številne druge kodekse, kot so etični, medicinski, protidopinški. Poseben poudarek je dan podobi tekmovalcev in spremljevalcev, ki sorazmerno natančno predpisuje oblačila ob določenih okoliščinah.

T. G.