Številni ljubitelji in (vele)mojstri šaha so v prostorih Šahovske zveze Slovenije navdušeno pozdravili novo mladinsko svetovno prvakinjo in ji med njenim obujanjem spominov na dvotedenski turnir v prestolnici Urugvaja večkrat spontano zaploskali. 17-letna Laura Unuk, članica Šahovskega kluba Ljubljana, si je naslov najboljše na svetu zagotovila že krog pred koncem (skupaj je odigrala 11 partij). Priigrala si je že drugi naslov svetovne prvakinje, potem ko je bila leta 2014 najboljša na svetu v konkurenci šahistk do 14 let.

"Premagala sem Poljakinjo in nisem vedela, ali sem že prvakinja. Šla sem v sobo in spremljala druge partije. Ko sem videla, da je šahistka, ki je imela le točko manj od mene in mi je bila najnevarnejša, izgubila, sem začela kar skakati od veselja, saj je to pomenilo, da sem prvakinja," se Laura Unuk spominja trenutka, ko je postala najboljša na svetu.

"Nastopilo je 46 igralk, prva nosilka je bila Rusinja, druga Kitajka. To sta šahovski velesili, ki sta strah in trepet vseh šahistov. Vedela sem, da bodo nasprotnice močne, a se nisem nobene bala," je razlagala izjemno zrela šahistka, ki želi zdaj postati četrta slovenska velemojstrica, za kar ji manjka še en uspešen turnir. "Prvi kratkoročni cilj je postati ženska velemojstrica, dolgoročni cilj pa nastopanje v članski konkurenci in nekoč postati članska svetovna prvakinja."

Zelo zmotno je prepričanje, da šahisti ure in ure le sedijo. Na treningih morajo biti zelo telesno dejavni. "Ukvarjam se z različnimi športi, zelo rada tečem. Resen šahist potrebuje dobro kondicijo, da zdrži za šahovnico pet ur in več. Za to prvenstvo sem zgodaj vstajala, šla na zajtrk in šla na tekaško stezo, saj si nisem ravno upala teči po ulicah Montevidea."

Za naslov prvakinje je bilo treba dobro analizirati vse nasprotnice, kar sta storila skupaj s trenerjem Matejem Šebenikom, ki ga v Urugvaju sicer ni bilo, a sta se s svojo varovanko vse dogovorila po Skypu. "S trenerjem sva se vsaj uro ali uro in pol pripravljala na vsako nasprotnico. Ko sem šla na partijo, sem vedela, da sem naredila vse, kar je treba, da lahko zmagam."

Na novinarski konferenci je nekaj besed povedal tudi Laurin oče Robert: "Za nas je kar naporno spremljati njene partije, saj je vse zelo čustveno. Tokrat smo zaradi časovne razlike tudi bolj malo spali. Ves čas smo verjeli vanjo. Že v 3. razredu je bila navdušena šahistka, potem je ljubezen do šaha le še rasla."

Luka Lenič, zadnji Slovenec, ki je bil mladinski svetovni prvak, dobro ve, kaj pomeni postati svetovni prvak: "Ni boljšega občutka, kot da postaneš naj na svetu. Čez nekaj let se manjših uspehov ne spomniš več, da si svetovni prvak, pa ostane za vedno. Lauri čestitam, dokazala je, da jo tudi v članski konkurenci čaka svetla prihodnost."