"Plavanje v jezeru Titicaca, najvišjem plovnem jezeru na svetu, ima seveda spet svoje posebnosti. Temperatura vode je bila okrog 15 stopinj, otežujoč dejavnik je bil tudi dva metra nižji vodostaj. Plaval sem z dihanjem na vsak zamah, torej obračal glavo na obe strani, da je le telo dobilo dovolj kisika. Pri izhodu iz vode so me dobesedno potegnili iz blata, saj me je vakuum držal pogreznjenega v njem. Česa podobnega v svoji 40-letni karieri še nisem doživel. Kolesarski del je bil relativno hiter, na tekaškem pa se pokažejo največje razlike med domorodnimi tekmovalci, ki živijo na visokih višinah, saj pomanjkanje kisika občutno zmanjšuje hitrost teka," nam je povedal Kamničan, zmagovalec Inkamana v letih 1998 in 2000.

Najtežje je dihanje v vodi
Ko je prejel vabilo organizatorja, je že poleti priprave in tekmovanja prilagodil Inkamanu, v zadnjih tednih pa mislil predvsem na visoko nadmorsko višino (skoraj 4000 metrov). "Za čim boljšo aklimatizacijo sem zadnje tri tedne spal v višinskem šotoru in izvajal hitre in naporne treninge, da bi se čim bolj približal naporom, ki jih s seboj prinaša pomanjkanje kisika. Na sami tekmi niti nisem imel večjih težav. Najtežje dihanje je v vodi, kjer ne moreš ventilirati in sem, kot rečeno, dihal na obe strani, plaval sem tudi hrbtno."

Jubilej zaokrožil na najlepši način
Kregar je standardni triatlon (1500 m plavanja, 33 km kolesarjenja, 10 km teka), ki je štel za perujsko državno prvenstvo (udeležilo se ga je točno 100 tekmovalcev), končal s časom 2:31:21. V absolutni konkurenci je bil šesti, v svoji kategoriji (nad 60) pa prvi. "S to tekmo sem odlično končal svojo jubilejno štirideseto sezono. Zdaj pa – novim izzivom nasproti."

Miro Kregar je legenda slovenskega triatlona, bil je tudi med nastopajočimi na prvem triatlonu v Sloveniji 12. avgusta 1984 na Bledu. Večkrat se je udeležil Ironmana na Havajih, največji uspeh je dosegel leta 2013, ko je postal svetovni prvak v ultraman triatlonu.