Univerzijada in še bolj evropsko košarkarsko prvenstvo sta odmevni tekmovanji, ki bi lahko oplemenitili naš športni vsakdan, pripomogli k razvoju športne infrastrukture in poskrbeli za vesele tedne ob spremljanju športnih asov.

Od pridobitve tekmovanj je preteklo že veliko vode
A žal se ob obeh dogodkih iz dneva v dan srečujemo le s težavami, ki se kopičijo, potem ko se v preteklih mesecih stvari niso kaj dosti premaknile iz začetne točke. Slovenija je univerzijado dobila pred tremi leti in pol, evropsko košarkarsko prvenstvo pa pred 14-imi meseci.

Na obeh izborih ni bilo protikandidata
Veliko je skupnih točk med obema velikima tekmovanjema, med drugim tudi to, da je Slovenija obakrat zmagala na izboru, na katerem je bila edini kandidat; očitno ostali v teh tekmovanjih le niso videli tako enkratne in sanjske priložnosti. Veselje pa zato takrat ni bilo nič manjše. Tudi vedno zadržani generalni sekretar slovenske košarkarske zveze Iztok Rems je ob izboru Slovenije za košarkarsko prvenstvo iz dvorane decembra predlani prišel prešerno nasmejan, z dvignjenima rokama in glasno zavriskal.

V Kazanu delajo, v Sloveniji pač ne
Navdušenje pa so zamenjale skrbi. To sta tekmovanji, o katerih bi morali v teh dneh govoriti s ponosom, tako kot to počno denimo v Kazanu v Rusiji - tam je že zraslo naselje, kjer bodo naslednje leto na poletni univerzijadi stanovali športniki in kjer se že bohotijo novi športni objekti. Mi pa žal o teh velikih prireditvah govorimo z zaskrbljenimi obrazi in prepogosto s slabšalnim pomenom. Mesece in mesece smo poslušali besede samohvale in diplomatskega laskanja, kako bosta to vrhunsko izpeljani tekmovanji – evropsko prvenstvo bo menda najboljše doslej, univerzijade pa smo se lotili z geslom "Mi smo pripravljeni".

Zgradili naj bi kar tri nove dvorane
Projektov smo se lotili megalomansko in izgubljali energijo, čas in denar za nerealne načrte.
Za evropsko prvenstvo je bila predvidena gradnja treh novih dvoran: na Ptuju, v Kopru in Novem mestu ter prenova na Jesenicah – čez nekaj tednov se bo že iztekel zadnji rok za začetek pospešene, skorajda panične gradnje, če se bo štart zavlekel do junija, pa bo edina možnost le še za podiranje gradbenih rekordov.

Najbolj resen kandidat je prvi odpovedal
V Novem mestu so se vsega lotili najbolj resno, imajo ugleden košarkarski klub, to je najbogatejša regija v Sloveniji in prvi so pripravili načrte, dokumentacijo in razpis. In tam, kjer je bila gradnja nove dvorane najbolj smiselna in kjer je bilo videti najlažje, se je zataknilo. Škoda. A kot so se v Novem mestu najbolj resno lotili projekta, so tudi prvi odstopili od njega. Drugje pa še kar živijo v upanju na denar, ki se bo pojavil v kakšni ponudbi v akciji "ugodno zadnji hip".

Bo kdo končno odgovarjal za poslovno škodo?
Organiziranje športnih prireditev je žal odraz našega slovenskega vsakdana, nerealnih in neracionalnih odločitev, velikih besed, čakanja na politične botre in prelaganja odgovornosti ob neizpolnjenih obljubah. Tako tudi ni jasno, kdo bo nosil posledice odstopa Novega mesta od prireditelja evropskega prvenstva. Na košarkarski zvezi so zagotavljali, da bodo tudi v primeru neizgradnje dvorane Novomeščani morali nakazati pogodbenih 700.000 evrov košarkarski zvezi, v Novem mestu govorijo, da jih bo to stalo od 0 do 54.000 evrov kotizacije. Morda bodo na delu spet pravniki, me zanima, ali bo končno kdo - na eni ali drugi strani - odgovarjal za poslovno škodo.

S približevanjem tekmovanj se končuje obdobje sladkih besed in začenja čas dejanj.