Konec septembra si je v Obesrtdorfu le nekaj dni po 25. rojstnem dnevu pridrsala olimpijsko vozovnico. Štirikratna zaporedna slovenska prvakinja je pred dvema letoma že skoraj obupala in resno razmišljala o koncu kariere. Umetnostno drsanje ni poceni šport, a vztrajnost se ji je poplačala. Sodeluje s četverico ljudi (trenerjem za fitnes Sergejem Rozmanom, psihologinjo Tanjo Kajtna, maserko Matejo Libersar in trenerko Marino Pirkmajer). Njena vzornica je nekdanja izjemna ruska drsalka Marija Butirska, ki je trikrat osvojila naslov evropske prvakinje, leta 1999 pa je bila tudi najboljša na svetu. Teodora je absolventka ekonomske fakultete in se bo po končani sezoni posvetila študiju, saj želi diplomirati.

Ko ste si jeseni priborili mesto za olimpijske igre, ste kar jokali od veselja. S tem so se vam verjetno uresničile dolgoletne sanja in vsa odrekanja, ki jih vaš šport zahteva.
Res sem jokala od veselja. Uresničila se mi je največja želja. Moj program je bil 100-odstoten, pravzaprav sta bila perfektna oba programa.

Razmišljali ste celo o koncu kariere, čeprav ste že zelo mladi. Očitno se je vaša odločitev, da nadaljujete, obrestovala. Zadnji izidi kažejo, da ste v strmem vzponu.
Razmišljala sem o koncu kariere. Potrebovala sem nekaj časa, da se pogovorim sama s seboj. Odločila sem se, da je treba nadaljevati in doseči zastavljeni cilj.

Ste bili zadovoljni z 19. mestom na evropskem prvenstvu v Talinu?
Zadovoljna sem, da sem prišla v finale. Letos je bilo samo 20 deklet v finalu, lani jih je bilo 24, zato se je bilo težje prebiti med najboljše. Malce sem razočarana, ker so bile napakice na vseh elementih in skokih, ki jih lahko že v miže skačem. Koncentracija je proti koncu programa popustila, osredotočila sem se na težje elemente. Na lahkih skokih je koncentracija nato popustila.

Kako na razplet vplivajo sodniki? Carolina Kostner je zmagala na EP-ju kljub padcu. Ste iz majhne države in nimate še največjega imena.
Zadnjih pet tekmovalk v finalu je neka predskupina, sledi 45 minut odmora, nato pa se zvrsti še preostalih 15 tekmovalk. Pozna se, da sem iz majhne države. Finalistke vseeno drugače obravnavajo od tistih, ki se ne prebijejo v finale, a so iz večjih držav.

Padci so že na televizijskem ekranu včasih videti grozno. Kako se uspete na tekmovanju zbrati in izpeljati program do konca v primeru padca?
Padci niti niso tako grozni. Vsake toliko časa se zgodi kakšen, ki res malce boli. Ni enostavno po padcu nadalljevati. Izgubiš energijo in koncentracijo. Moraš biti dovolj močan, da se zbereš in nadaljuješ. Skoki so razdeljeni tako, da je zelo malo odmora vmes.

Kakšni so vaši treningi? Ponovitve enih in istih elementov, piljenje piruet in skokov je lahko velikokrat zelo monotono.
Res je lahko včasih monotono. Na srečo je veliko piruet in različnih skokov. Če ti ne gre en skok, poskusiš drugega. Ogrevamo se vsi s koraki in piruetami, potem pa gremo na skoke.

Kako ste izbrali vaš program? To je verjetno zelo zapletena zadeva, ki tudi precej stane.
Moj kratki program, ki traja dve minuti in 50 sekund, stane 1.200 evrov. Glasbo smo tudi sami izbrali. Vedno izberem tisto, ki mi je všeč in na katero bom z veseljem drsala.

Največ so vam verjetno skozi leta pomagali starši.
Točno tako. Starši največ, potem tudi drsalna zveza in zdaj še Olimpijske komite Slovenije. Brez staršev ne bi bila na olimpijskih igrah.

Vaš cilj v Vancouvru bo finale?
Moj cilj je finale, program moram izpeljati 100-odstotno, natančno, ostati moram maksimalno osredotočena.

Konkurenca bo zelo ostra, favoritinje pa ne prihajajo iz Evrope? Kdo je po vašem mnenju glavna kandidatka za zlato?
Japonke so zelo dobre in seveda lanska svetovna prvakinja Ju Na Kim iz Južne Koreje. Tudi Američanke so zelo dobre. Težko je napovedaovati, hitro se vse spremeni, na olimpijskih igrah me vedno daje trema.

Olimpijske igre v umetnostnem drsanju so vedno nekaj posebnega, veliko več od evropskega in svetovnega prvenstva. Mislite, da v tem trenutku manjka velikih svetovnih zvezdnic, ki so bile v devetdesetih letih svetovno zelo priznane (Nancy Kerrigan, Kristi Jamaguči, Oksana Bajul, Surya Bonaly, Katarina Witt ...). Je bila katera izmed njih tudi vaša vzornica?
Moja vzornica je bila Rusinja Marija Butirska. Z njo sem imela priložnost tudi trenirati dva tedna. Ona je ena in edina. Med fanti mi je bil zelo všeč Aleksej Jagudin, bolj kot Jevgenij Plušenko.