Tako kot marsikaj drugega so se tudi slavnostni dogodki in odštevanja pred prireditvami večinoma preselili na splet. Tudi pri slovenski krovni organizaciji, Zvezi za šport invalidov Slovenije – Slovenskem paralimpijskem komiteju, so v ponedeljek odštevanje do Tokia strnili v posebno spletno oddajo.

"Leto se je po športni plati začelo aktivno premikati. Z našimi športniki bomo skušali doseči kar najboljše rezultate. Naša naloga pa je, da jih pospremimo in jim omogočimo, da svojo kakovost stopnjujejo s pripravami. Imamo izkušene tekmovalce, letos bomo skušali osvojiti 50. medaljo na igrah," je vstop v dvomestne številke odštevanja pospremil predsednik zveze Damijan Lazar.

Zaradi pandemije veliko več obveznosti
A odštevanje do Tokia ne prinaša samo prijetnih obveznosti. Teh je letos bistveno več, predvsem pa so zelo drugačne od postopkov, ki so jih bili športniki in funkcionarji ter spremljevalci navajeni s prejšnjih velikih tekmovanj.

"V primerjavi z Riom 2016 je veliko več usklajevanja in upoštevanja strogih pravil, ki jih narekuje pandemija. Delo se podvaja in treba je vse zadeve ponoviti, tudi tiste, ki so bile že opravljene za igre v letu 2020. Športniki pa so se znašli v situaciji, za katero jih ni nihče nikoli pripravljal in za katero niso mogli trenirati. Pojavljajo se tudi stroški, na katere ni nihče računal in za katere ni predvidenih finančnih sredstev," je Lazar strnil težavno plat preselitve iger v leto 2021.

O tem, kaj si želijo v manj kot 100 dneh do Tokia, pa je dejal: "Treba bo zagotoviti možnost vsem tistim športnikom, ki imajo realne možnosti, da osvojijo še zadnjo kvoto na nastop na igrah. Velik izziv je tudi sama psihološka priprava, ker bodo nekateri stopili na tekmovališče brez primerjave s konkurenco v zadnjih dveh letih."

Pred igrami v Tokiu bo tako največji del prizadevanj usmerjen v potnike na Japonsko: "Želje so, da zagotovimo kar se da varno okolje, v katero vstopajo naši športniki, in pri tem nudimo najboljšo strokovno podporo, ki jo potrebujejo za dosego najvišjih mest. Vse drugo je stvar trenutka in psihološke pripravljenosti posameznega športnika."

Na zvezi bodo imeli precej težav že z osnovnim logističnim izzivom, kako spraviti športnike in spremljevalce do Japonske. "Zelo težka bo logistika, kot vedno, kadar se športniki invalidi odpravijo na pot z letalom. Pogosto je predhodno treba prijaviti specifične potrebe za nemoten vstop na samo letalo in dostopnost do sanitarij," je del projekta opisal predsednik zveze.

Iz olimpijske vasi najpozneje v 48 urah po nastopu
Podobno bo potem po koncu iger oziroma koncu nastopov v Tokiu. Po novih pravilih namreč tekmovalci ne bodo smeli počakati v olimpijski vasi do konca iger, temveč le največ 48 ur po zadnjem nastopu. "V praksi pa to pomeni, da vsak športnik ali slepi športnik potrebuje tudi spremljevalca za pot domov. Glede na to, da smo majhna paraolimpijska odprava, nam to predstavlja kar velik logistični izziv," pojasnjuje Lazar.

A po drugi strani je spodbudno, da so se stvari začele vračati v normalo. Ne le na področju paraolimpijskih iger, tudi drugi športniki invalidi imajo vse več možnosti za tekmovanja, ki jih lani tako rekoč sploh ni bilo.

"V zadnjih sprostitvah se je kolesje zavrtelo v želji, da bi se čim več tekmovanj izpeljalo na regijski ravni. Seveda pa vsega ni mogoče spraviti takoj na časovno premico. Pomembno pa je, da se stvari pomikajo v normalne okoliščine, ki so za nas športnike invalide še posebej pomembne tudi z vidika ogroženosti. Pogrešamo širšo sporočilnost, da lahko tudi drugi vidijo, česa smo invalidi kljub svojim primanjkljajem v športu zmožni," opozarja predsednik zveze.

Pogrešajo promocijo parašporta na šolah
Med pandemijo pa pogrešajo še en vidik delovanja športnikov invalidov – to je promocijo parašporta po osnovnih in srednjih šolah, ki predstavlja pomemben korak k simbiozi neinvalidov in športnikov invalidov.

Zaradi koronskih časov in različnih omejitev, priznava Lazar, pa se pojavljajo tudi povsem praktične težave, povezane z delovanjem zveze in prepoznavnostjo. "Pozna se predvsem pomanjkanje naših promocij. Naš namen je, da nagovorimo in povabimo na naše dogodke starše invalidov, in ti pozneje vključujejo svoje mladostnike v njim primerne športe. Pri nas je pomembno, da mu lahko prilagojen športni rekvizit posodimo in na ta prilagojen način invalid spozna, ali mu je ta športni program zanimiv ali ne. Žal te prilagojene opreme ne poskusiti nikjer drugje. Za nas sta še kako pomembni fizična sporočilnost in sprejetost," specifičnost športa invalidov pojasnjuje Lazar in dodaja, da so težave tudi zaradi pomanjkanja sponzorskih dejavnosti.