Šahovska zveza Slovenije se v svojem in Vesninem imenu obrača na javnost in prosi, da prisluhnete prošnji in po svojih močeh pomagate zbrati sredstva, ki so potrebna pri Vesninem boju za življenje, pri njeni najtežji partiji doslej. "Hvaležni vam bomo za vsak podarjen evro, saj brez vaše pomoči ne bomo zmogli."

Vsa sredstva, zbrana na računu Območnega združenja Rdečega križa Maribor, TRR: SI56 0451 5000 0397 432, sklic: 50751, namen: Vesna Rožič, bodo namenjena izključno plačilu stroškov Vesninega zdravljenja v Nemčiji. Če bi bilo zbranih več sredstev, kot je potrebno za plačilo stroškov Vesninega zdravljenja, bo preostanek sredstev namenjen razvoju mladih šahistov in šahistk ter šahovskim dejavnostim Šahovske zveze Slovenije.

Pismo in prošnjo Vesninega očeta Adrijana Rožiča objavljamo v celoti:

Spoštovani,

na Vas se obračam s prošnjo za donacijo za zdravljenje raka moje 26-letne hčerke Vesne Rožič. Vesna je študentka zadnjega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani in stalna članica slovenske šahovske reprezentance. Maja letos je hudo zbolela. Zdravniki so postavili diagnozo metastatski rak (karcinoza peritoneja). Ker je Vesna po naravi borka, se je odločila, da se bo z vsemi močmi borila proti bolezni.

Zdravljenje je začela v Sloveniji, kjer je že prejela 2 ciklusa sistemske kemoterapije, ki pa za ozdravitev zaradi narave bolezni ne zadostuje. Povezali smo se s kliniko Medias Klinikum GmbH, Burghausen,v Nemčiji, kjer bo prejela zdravljenje v obliki lokalne kemoterapije. Zdravniki ocenjujejo, da bo potrebovala vsaj 3 cikluse lokalne kemoterapije, posamezni ciklus pa stane med 15.000 in 20.000 EUR.

Stroški zdravljenja so zelo visoki. Prvi ciklus lokalne kemoterapije v Nemčiji smo lahko plačali sami, za plačilo preostalih dveh ciklusov v skupni višini 40.000 EUR pa se obračamo na Vas in Vas prosimo, da nam pomagate zbirati donatorska sredstva za plačilo stroškov Vesninega zdravljenja.

Morda nisem povedal vsega, kar sem v tem trenutku želel, ampak moja stiska, stiska naše družine je tako velika, da si sami ne moremo pomagati.

S spoštovanjem,

Adrijan Rožič